Glasba

Glasba kot rešitev ali še ena težava več?

girl, music, fashion-1990347.jpg

Avtorica: Katja Gantar

Glasba človeka spremlja od rojstva do smrti – od prvega maminega napeva, ki ga slišimo že v trebuhu, pa do smrti, ko nas na poslednjo pot pospremijo otožni glasovi pogrebnih pevcev. Predvsem pa je naša življenjska sopotnica vse vmes, medtem ko slavimo, se zabavamo, kratkočasimo, izobražujemo, žalujemo, sproščamo, razmišljamo … S svojo nevidno močjo nas nezavedno usmerja k temi ali svetlobi, lahko nas potolaži, razveseli ali pa v človeku vzbudi še več žalosti in agresije. Glasba zagotovo ima ogromno, celo nesluteno moč.

Moč glasbe                                                                                                                                            Glasba je včasih zgolj tisto, kar tisti trenutek prihaja iz radia in lahko deluje le kot nekaj iz ozadja. A to »iz ozadja« ima svoj naboj in sporočilo, če se tega zavedamo ali ne, zato je povsem na mestu, da ozavestimo, kaj od glasbe želimo prejeti. Glasba je lahko izredno močno sredstvo sporočanja v najširšem smislu – gre za kopico informacij, ki so »spravljene« v določeno melodijo pa tudi besedilo. Moč glasbe lahko v hipu uspava najbolj razdraženo dete ali iz človeka potegne njegove sence.

Uporaba in zloraba glasbe                                                                                                                Glasbo se lahko uporablja ali zlorablja. Zloraba se kaže v obliki glasbe, ki deluje kot sredstvo negativnega programiranja in zavajanja, predvsem preko subliminalnih sporočil. To so vsa sporočila, ki jih človekova podzavest v trenutku prejemanja določenega sporočila zazna in prepozna, zavestni um pa ne. Tudi glasba je lahko ena od oblik t. i. sodobnega pranja možganov, po drugi strani pa nosi v sebi tudi izjemne konstruktivne moči, med kateri je med dragocenejšimi moč zdravljenja.

Glasba kot terapija                                                                                                                                    Ker ima moč, da nevidno vstopa v človekovo podzavest, je glasba odlično terapevtsko sredstvo, saj se lahko ob pomoči izkušene terapevtske osebe dotakne posameznikovih zastalih vzorcev, nerazrešenih spominov ter potlačenih čustev in jih ob ustreznem protokolu prepozna, zmanjša ali v celoti odpravi. Glasba daje možnost, da posameznik svoje težave in stiske prepozna, preobrazi in ob ustrezni strokovni podpori tudi dokončno pozdravi.

Kaj sploh glasbena terapija je?                                                                                                      Definicija, ki jo je leta 1997 podalo Svetovno združenje za glasbeno terapijo, pravi takole: »Glasbena terapija je uporaba glasbe in/ali glasbenih elementov (zvok, ritem, melodija, harmonija) s strani kvalificiranega glasbenega terapevta, s klientom ali skupino, v procesu, ustvarjenem za omogočanje in spodbujanje komunikacije, odnosov, učenja, mobilizacije, izražanja, samo-organizacije in drugih relevantnih terapevtskih ciljev z namenom, da bi zadovoljili fizične, čustvene, mentalne, socialne in kognitivne potrebe. Glasbena terapija spodbuja razvoj možnosti in/ali rehabilitacijo funkcij posameznika, tako da le-ta lahko doseže boljšo intra- in interpersonalno integracijo in s tem boljšo kvaliteto življenja skozi preventivo, rehabilitacijo ali obravnavo.«

Pozitivni učinki glasbene terapije                                                                                                  Pozitivni učinki glasbene terapije se kažejo kot izboljšanje spomina – tudi v boju z demenco, povečanje motivacije in volje do življenja, zmanjšanje mišične napetosti, lažje spopadanje z lastnimi čustvi in vsakdanjimi izzivi, zmanjšanje tesnobe, izboljšanje posameznikove samopodobe in še marsikaj. Tudi v Sloveniji se je mogoče udeležiti glasbene terapije in dvigniti z njo kakovost življenja na višjo raven.

Kar je za nekoga strup, je za drugega lahko zdravilo                                                                        Tudi pri poslušanju glasbe velja rek, da je lahko tisto, kar je za nekoga strup, za drugega zdravilo, zato tudi v svetu glasbe in glasbene terapije stvari niso zgolj črno-bele, temveč še kako pisane, raznolike in odvisne od posameznika, okolja in drugih okoliščin.

Tudi glasba ima praznuje                                                                                                                Svetovni dan glasbe se praznuje 21. junija, svetovni dan glasbene terapije 1. marca, mednarodni dan glasbe pa 1. oktobra, a naj bo prav vsak dan priložnost za prijetno povezovanje s takšnimi in drugačnimi konstruktivnimi melodijami, četudi to pomeni glasno in strastno petje pod tušem.

Vam je bil članek všeč?

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on linkedin
Linkdin
Share on pinterest
Pinterest

Komentiraj

Prijavi se na novice

*S poslanim e-mail-om soglašaš s Pogoji poslovanja.

Sledi nam:

Mogoče te zanima tudi