Posneli so izredno uspešen album z naslovom “All or Nothing” za evropsko tržišče, ki je za ameriško občinstvo dobil naslov “Girl You Know It’s True” in je izšel marca 1989. Vseh pet singlov, vključno z naslovno skladbo ameriške različice, se je uvrstilo med prvih pet pesmi Billboard Hot 100 lestvice. Singli “Baby Don’t Forget My Number”, “Blame It on the Rain” in “Girl I’m Gonna Miss You” so dosegli prvo mesto. Potem ko je bil album kar sedem tednov na vrhu Billboardove lestvice Top 200, je januarja 1990 dosegel kar šestkratno platinasto naklado, prejel pa je tudi kanadski certifikat Diamond, kar je pomenilo, da je že samo v Kanadi bilo prodanih več kot milijon plošč. Na 17. podelitvi ameriških glasbenih nagrad je pobral kar tri nagrade. Na 32. podelitvi grammyjev je skupina prejela grammyja za najboljšega novega izvajalca.Tega pa si Fab in Rob zaradi situacije, v katero sta se zapletla, sploh nista želela, pa vendar tega nista smela povedati na glas. Domnevno naj bi Rob ob prevzemu grammyja dejal, da si marsikdo v dvorani in zunaj nje zasluži to nagrado bolj kot ona dva.

Toda prve govorice, da Fab in Rob v resnici ne pojeta, so počasi začele curljati v javnost.
Med drugim je takratna izvršna direktorica pri MTV Beth McCarthy-Miller, izjavila, da je njuno slabo znanje angleščine med prisotnimi na prvem intervjuju pri njih vzbudilo dvome, ali sta res sama odpela pesmi. Prvi javni znak, da ni tako, se je pojavil 21. julija 1989 med nastopom v živo na MTV v tematskem parku Lake Compounce v Bristolu v Connecticutu, ko je posnetek pesmi “Girl You Know It’s True” začel preskakovati, pri čemer se je vedno znova ponavljal del refrena ”Girl, you know, it’s …”. Takrat se je Rob zavedel, da je to začetek konca skupine Milli Vanilli. Zajela ga je panika in zbežal je z odra. Julie Brown je stekla za njim in ga s težko muko prepričala, da se je vrnil in skupaj s Fabom dokončal nastop. Kljub napaki se je zdelo, da občinstvo na koncertu tega sploh ni opazilo in koncert se je nadaljeval, kot da se ni
nič zgodilo.

Ameriška verzija albuma je za razliko od mednarodne pripisala vokale izključno Fabu in Robu. To je tako zelo zmotilo Charlesa Shawa, enega od studijskih glasbenikov skupine Milli Vanilli, da se je decembra 1989 odločil obelodaniti resnico. Faba in Roba je obtožil goljufije. Da je preklical svojo izjavo, naj bi mu Frank Farian plačal 150.000 dolarjev, vendar govorice niso potihnile.
Fab in Rob sta se Franku Farianu uprla in nista želela z njim posneti novega na enak način pripravljenega albuma. Postavila sta pogoj, da želita peti sama, kar pa jima ni dovolil. Zaradi vsega, kar se jima je dogajalo, sta takrat bila tudi že v procesu odhajanja in pripravah novega materiala z drugo ekipo. Vendar se je Frank strahovito maščeval. Poleg tega, da jima je na vse možne načine blokiral izplačila, je 14. novembra 1990 sam obvestil javnost, da nista sama pela, in da ju je odpustil. Ko je resnica končno prišla v javnost, sta Fab in Rob začutila veliko olajšanje.
Na novinarski konferenci sta novinarjem povedala, da sta bili zadnji dve leti njunega življenja popolna nočna mora, saj sta morala vsem lagati, ker jima Frank Farian ni dovolil, da bi se umetniško izrazila, čeprav sta znala peti, kar sta novinarjem tudi dokazala s petjem in repanjem na dogodku samem.

DELOVANJE:
Boy George je ustanovitelj skupine Culture Club skupaj z basistom Mikeyjem Craigom, bobnarjem Jonom Mossom (ex Damned in Adam and the Ants) in kitaristom Royem Hayem. Najprej so se imenovali Sex Gang Children, a so se kasneje odločili za ime Culture Club, ki predstavlja različno etnično ozadje članov. Pred tem je nastopal v skupini Bow wow wow, vendar je skupino domnevno zapustil zaradi težav s pevko Annabell Lwin. Njegova glasba spada v britansko novoromantično gibanje, ki je bilo prisotno v poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja in ima značilen ritem v blues in reagae slogu. Na njegov videz in modni slog sta delno vplivala tudi David Bowie in Marc Bolan. V kavarni Hard Rock Café v Hollywodu je celo razstavljena ena od oblek Boya Georgea, ki prikazuje njegov androgeni slog oblačenja in ličenja. Lastno založbo je ustanovil leta 1989. Snemal je pod imenom Jesus Loves You in pisal pod psevdonimom Angela Dust (asociacija na angelski prah), in tako izdal več uspešnic, kot so After the Love, Generations of love, Bow Dawn Mister. Užival je pri svojem delu DJ-ja in bil pri tem tudi zelo uspešen. Že nekaj let vodi svojo modno linijo B-rude, s katero se je predstavil tudi na modnih revijah v Moskvi, Londonu in New Yorku. Tudi v sedanjem času ima lastno založbo BGP (Boy George Present). Med drugim je izdal pesmi Cluds in Isolation. Čeprav je bil 17-krat nominiran za različne nagrade, med njimi tudi 2 krat za gremija, je dobil le dve:

• IVOR NOVELLO AWARDS leta 2015 za izjemen prispevek k britanski glasbi;
• ATTITUDE AWARDS leta 2018 kot glasbena ikona.

Ali ima zvezdo na pločniku slavnih, nisem uspela izvedeti.

CULTURE CLUB:
LETA 1982 SO CULTURE CLUB IZDALI SVOJ PRVENEC KISSING TO BE CLEVER:
Singli Do You Really Want to Hurt Me, Time, I’ll Tumble 4 ya so postali mednarodne uspešnice, ki so Boyu Georgeu za vedno spremenile življenje. So edini ansambel poleg Beatlov, ki se ponašajo s tremi uspešnicami s prvenca, ki so kraljevale med prvimi desetimi pesmimi v ZDA.

DO YOU REALLY WANT TO HURT ME: https://www.youtube.com/watch?v=46V2uwuQZmY
TIME (CLOCK OF THE HEART): https://www.youtube.com/watch?v=8tI1_KlO6xI
I’LL TUMBLE 4 YA: https://www.youtube.com/watch?v=kwb9-OlQimc

LETA 1983 IZDAJO DRUGI ALBUM COLOR BY NUMBERS:
Globalno uspešna pesem Karma Chameleon, ki je dosegla prvo mesto v 16 državah in bila uvrščena med prvih deset v dodatnih državah, je Boya Georgea z Culture Club izstrelila med velike zvezde, prepoznavne po vsem svetu. Zelo uspešni sta bili tudi pesmi Miss Me Blind in Church of the Poison Mind.

KARMA CHAMELEON: https://www.youtube.com/watch?v=UQQAAPRDWBM
MISS ME BLIND: https://www.youtube.com/watch?v=jil9KCoEyC8
CHURCH OF THE POISON MIND: https://www.youtube.com/watch?v=HVzAH0FtNwg

TRETJI ALBUM WAKING UP WITH THE HOUSE ON FIRE IZIDE LETA 1984:
Čeprav mednarodno ne tako zelo uspešen kot predhodna dva, doseže uspeh na lestvicah. Singel The War Song, poznan tudi pri nas in s še danes zelo aktualno temo, je bil v Britaniji hit št. 2, ostali singli pa niso bili tako uspešni.

THE WAR SONG: https://www.youtube.com/watch?v=tB7CuQRIpDw

LETA 1986 IZIDE ČETRTI ALBUM SKUPINE Z NASLOVOM FROM LUXURY TO HEARTACHE:
Brez težav ni šlo, saj je George zapadel v hudo odvisnost od heroina. Skupina se tega leta tudi razide in pusti za sabo single, ki sodijo med klasike novega vala. Tako je to njihov zadnji studijski album vse do leta 1999, ko po njihovi ponovni združitvi v letu 1998 posnamejo peti album Don’t Mind If I Do, ki pa je izšel le v Evropi in na Japonskem, nekaj kopij pa naj bi zaokrožilo tudi po Avstraliji. Šesti album Life izdajo leta 2018, imajo pa tudi 9 kompilacijskih albumov. Culture Club je prodal več kot 50 milijonov plošč po vsem svetu, 7 milijonov plošč v ZDA, prav tako so dobitniki gremija.

REASONS: https://www.youtube.com/watch?v=osey_7RX_3o
GUSTO BLUSTO: https://www.youtube.com/watch?v=IQS-yJNduAU

SAMOSTOJNA KARIERA:
Samostojno kariero je Boy George začel konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Tudi ta je bogata, saj je izdal 9 studijskih albumov, 5 kompilacijskih albumov in oseminštirideset singlov. Poleg tega pa še 7 DJ albumov, 3 EP-je in album z zvočnimi posnetki.

ALBUMI:

• Sold (1987)
• Tense Nervous Headache (1988)
• Boyfriend (1989)
• The Martyr Mantras (1991)
• Cheapness and Beauty (1995)
• The Unrecoupable One Man Bandit (1999)
• U Can Never B2 Straight (2002)
• Yum Yum (2004)
• Ordinary Alien (2010)
• This Is What I Do (2013)
• This Is What I Dub, Vol. 1 (2020)
• Cool Karaoke, Vol. 1 (2021)

Ker je pesmi res veliko, bom omenila le nekatere:
EVERYTHING I OWN: https://www.youtube.com/watch?v=5UTJYIG0yO8
TO BE REBORN: https://www.youtube.com/watch?v=sH24Z6BCdGo
SOLD: https://www.youtube.com/watch?v=z6pATIY4RN4
GENERATIONS OF LOVE: https://www.youtube.com/watch?v=3-t7Dq682kc
AMAZING GRACE: https://www.youtube.com/watch?v=jb1MUO0ZBBE
KING OF EVERYTHING: https://www.youtube.com/watch?v=nCNF3wPgqFc
LIFE (2018 s Culture Club): https://www.youtube.com/watch?v=51lde0inQYg

V irskem šovu talentov The Big Deal naj bi bil konec leta 2021 sodnik. Prav tako je bil zelo uspešen mentor v britanski in avstralski oddaji:

THE VOICE: https://www.youtube.com/watch?v=MzffgkDs0gw, https://www.youtube.com/watch?v=xQ61wAk0o00

Poizkusil se je tudi kot igralec in v soavtorstvu napisal dve avtobiografiji:

• Avtobiografijo “Take it like a man” je napisal v soavtorstvu s Spencerjem Brightom. Knjiga je izšla leta1995 istočasno s Georgeevim solo albumom Cheapness and Beauty in postala uspešnica v Veliki Britaniji.
• Avtobiografija “Straight” je nastala v soavtorstvu s Paulom Gormanom in postala uspešnica “The Sunday Timesa”za kar šest tednov. V angleški verziji si jo lahko izposodite v naših knjižnicah.
• Kuharsko knjiga “Karma”je prav tako ustvaril v soavtorstvu.

O njem naj bi že bila posneta dva dokumentarna filma:

• Norost s fantom Georgeem,
• Življenje s fantom Georgeem.

Boy George je resnično premikal meje s svojim neverjetno čistim glasom, magičnimi pesmimi in samosvojim  slogom, ki mu je na začetku karierne poti prinesel tudi veliko težav. Ko se je prvič pojavil na odru, so se ljudje spraševali, ali je fant ali dekle. Nekatere novinarske hiše so mislile, da je transvestit, zato ga niso želele intervjuvati. Zaradi njegovega za tiste čase posebnega in nenavadnega videza so v začetku tudi Američani kolebali, ali bi sploh šli z njim v posel. Pa tudi zato, ker izhaja iz generacije gejev, ki se je odločila, da o svoji spolni usmerjenosti ne bo več molčala. Ker se je izpostavil, so mu ves čas grozili s smrtjo in ni mu bilo dovoljeno nastopati v nekaterih oddajah pa tudi državah. Čeprav je bila kakšna ženska prepričana, da iz Boya Georgea lahko naredi “pravega moškega”, se to seveda ni zgodilo. Sam sicer pravi, da bi bil rajši biseksualec, ker bi bilo to bolj zanimivo.

Zadeve so se začele spreminjati po izidu drugega albuma z globalno uspešnico Karma Chameleon. Takrat so ga ljudje vzljubili. Mladina je začela posnemati njegov slog oblačenja in ličenja. Začelo se je obleganje oboževalcev in oboževalk.

V Georgeevo lepoto so se zaljubljali tudi heteroseksualno usmerjeni moški. To se je zgodilo tudi članu Culture Cluba, bobnarju Jonu Mossu, s katerim sta postala par. Čeprav je bila ljubezen velika, je bilo razmerje zelo burno, polno vzponov in padcev ter nasilja, slabo pa je vplivalo tudi na ostale člane ansambla. Vendar kot pravi Jon Moss, brez njunega burnega razmerja tudi odličnih pesmi ne bi bilo. Ko je razmerje propadlo, je George v kratkem času zapadel v hudo odvisnost od mamil, čeprav v preteklosti ni pil niti alkohola niti kadil cigaret.

Odvisnost je dolgo časa zanikal tako sam sebi, predvsem pa javnosti. Ker je bila družina prepričana, da George drvi v prerano smrt, se je brat David odločil, da zadevo obelodani javnosti. George je takrat to dejanje razumel kot izdajo, danes pa je bratu in družini globoko hvaležen, saj sam zase pravi, da je tako globoko zabredel, da se niti ni zavedal, v kakšnem stanju je. Velika tragedija in šok za Georgea se je zgodil, ko je zaradi prevelikega odmerka heroina na njegovem domu umrl njegov prijatelj klaviaturist Michael Rudetsky. Zatem pa sta v kratkem času prav tako zaradi mamil umrla še dva prijatelja. K strtemu in zasvojenemu Georgeu se je preselila mama in ga spodbujala pri odločitvi za odvajanje od odvisnosti. Med drugimi mu je zelo pomagal rojak Richard Branson, ustanovitelj Virgin Group, podjetniški magnat, investitor in avtor, ki je odvajanje organiziral na svojem domu, s čimer je dosegel odmik od javnosti. Treznost pa ni trajala dolgo, saj je kmalu zapadel v novo, še hujšo odvisnost, tokrat od kokaina, kar ga je popolnoma ločilo od družine. Na Manhattnu so ga aretirali zaradi posedovanja kokaina in lažne prijave vloma. Obtožbo o posedovanju kokaina so zavrgli, ker je dokazal, da mamilo ni njegova last, prijavo lažnega vloma pa je priznal. Obsojen je bil na pet dni družbenokoristnega dela, ki ga je odslužil na oddelku za sanitarije v New Yorku. Ko pa je nekoč kasneje v mamilarskem deliriju uklenil in pretepel najetega moškega spremljevalca, so ga obsodili na 15 mesecev zapora. To je bila za celotno družino izredno travmatična izkušnja. Mama je upala, da je to dovolj težka izkušnja zanj, ki ga bo morda dokončno streznila. Zaradi lepega vedenja so ga po štirih mesecih izpustili, vendar je do konca kazni moral na gležnjih nositi obroč in se redno oglašati na policiji. Po prihodu iz zapora pa je res začel popolnoma spreminjati svoje življenje. Storjeno dejanje, katerega posledice čuti še danes, pa je iskreno obžaloval.

Sam pravi, da je nekaj najboljšega, kar se mu je v življenju zgodilo, to, da ga je nekega dne, meseca marca 2008, poklical prijatelj Tony in ga povabil na sestanek AA. Tej skupini se je tudi pridružil in sčasoma res premagal odvisnost. Pri tem si je pomagal tudi z vero. Raziskoval in sprejel je makrobiotično prehrano, kasneje pa je postal celo vegan.