Victoria Secunda
"Če škripa med hčerjo in materjo"
Bolj, ko idealiziramo preteklost … in si zatiskamo oči pred svojim trpljenjem v otroštvu,
bolj to dvoje nezavedno prenašamo na naslednji rod.
Alice Miller
Otrok je v razmerju s starši ne glede na leta, ves čas v povsem podrejenem položaju. Nekoč sem to dejstvo strnil v ugotovitev, da lahko starši otroka kadarkoli strpajo v norišnico, otrok pa staršev nikdar ne – niti ko starostna demenca povzroča družini kar se da hudo škodo. Victoria Secunda je novinarka, ki je bila sama žrtev tovrstnega razmerja z materjo, in v prizadevanjih, da bi se ga rešila, je posvetila problemu tudi svoje poklicno zanimanje. Osredotočila se je na hčere, ne da bi zanemarjala matere. Podrobno in globinsko je intervjuvala mnoge žrtve na obeh straneh in iz tako zbrane kazuistike prišla do shematskega uvida v osnovne tipe ne dovolj dobrih razmerij med materjo in hčerjo, do razumevanja mehanizmov, ki jih povzročajo, in reakcij, ki jih poglabljajo in vlečejo v čas hčerine odraslosti.
Secundina knjiga je enkratna zaradi tega, ker problem obravnava iz perspektive hčere. Opredeljuje »materinski mit« oziroma tabu, ki prepoveduje hčeri, da bi gojila povsem upravičena negativna čustva v zvezi z ne dovolj dobro materjo. Bralke, ki jih je družinska in družbena atmosfera potiskala v občutja nenehne krivde in samoobtoževanja zaradi zamer, ki jih čutijo do matere, lahko zdaj, ko so karte končno na mizi, raziščejo svoje razmerje z materjo v bolj objektivni luči, odrešene nenehnega pritiska po rabi različnih mehanizmov potlačitve ipd. Že samo spoznanje, da v tem težkem položaju bralka ni edina in sama, ampak udeleženka splošnega procesa, značilnega za družinsko patologijo, je dovolj odrešilno, da lahko najde moč in pot k nadaljnjemu reševanju.
Prevajalec Branko Gradišnik