Avtor: Marjan Ogorevc
Strah je nekaj, kar najbolj destruktivno deluje na našo podzavest in na naše delovanje na sploh. Že prej sem omenjal, da strah bistveno zmanjša pretok energije skozi naše telo. Najbolj enostavno lahko rečemo, da nam strah preprečuje, da smo to, kar smo.
Zelo pomembno je dejstvo, da strah ni nekaj, kar deluje samo na psihološki ravni, ampak dejansko obstaja kot energijsko-informacijska struktura v eni ali pa v vseh plasteh. Na kateri ravni se strah nahaja, je odvisno od situacije, v kateri je nastal.
Navajam ravni, na katerih najdemo strahove kot energijsko informacijske strukture:
- Na mentalni ravni najdemo strahove, ki so nastali zaradi našega razmišljanja o situacijah, ki nas čakajo za razrešit.
Velikokrat je samo namišljen in nima nobene realne podlage. Njega je tudi najlažje razrešiti, saj je večkrat dovolj že ozaveščanje in spoznavanje problema. Seveda je potrebna tudi odločitev, da bomo nekaj naredili kljub temu, da smo v negotovosti ali bomo to tudi zmogli.
- Naslednji strah je na čustveni ravni, ki običajno nastane na podlagi travmatičnih izkušenj iz preteklosti.
To je lahko v tem ali v preteklih življenjih ali pa smo ga prevzeli od naših prednikov. Ta strah je veliko težje sprostiti, ker je pri tem potrebno ozavestiti situacijo, v kateri je nastal in sprostiti energijski zastoj, ki ga ta strah povzroča. Izkušen terapevt lahko vodi osebo skozi vsako izkušnjo v preteklosti in to skupaj razrešita v vsakokratni situaciji. Po tem ostane travma še vedno v spominu, vendar v podobni situaciji ne povzroča več strahu.
- Kadar se je strah zaradi travmatičnih izkušenj iz preteklosti še stopnjeval zaradi ponovno doživljenih podobnih situacij in še posebej takrat, če se je to dogajalo skozi več življenj, se potem spusti na najglobje ravni, na raven duše, v najgloblji spomin. Takšen strah je zelo težko sprostiti in ozavestiti vzrok. Pogosto tovrstni strah, ki je primaren, potem povzroči več sekundarnih strahov, ki se nahajajo na površinskih ravneh. Če terapevt s svojo zavestjo ne seže dovolj globoko, vedno znova odpravlja sekundarne strahove, primarnega pa se niti ne dotakne.
Strah nastane na podlagi travmatičnih izkušenj, v katerih smo sodelovali sami ali pa smo bili samo opazovalci. Strahove prinesemo tudi iz prejšnjih življenj, na podzavestni ravni jih podedujemo od naših prednikov, jih dobimo v času, ko se nahajamo v maternici ali pa skozi izkušnje v toku življenja. Raziskave in poglobljene analize, ki so jih opravili ljudje s posebnimi sposobnostmi (ekstra sensi) na področju podzavesti človeka, kažejo na to, da v polju ljudi in tudi celega človeštva obstaja ogromna masa močnih avtonomnih samouničevalnih programov, ki se manifestirajo kot strahovi, in smo jih ustvarili skozi ves čas obstoja človeške rase. Ti programi delujejo samostojno in niso odvisni od naše kontrole.
Imajo sposobnost premeščanja iz enega v drugo biopolje in lahko dobijo podporo tudi iz centralnega polja programov za človeštvo ali manjših socialnih skupin. Programi strahov so lahko nevtralni (v latentnem stanju) in se v določenih pogojih aktivirajo. Takoj, ko človek pride v situacijo, ki jo v svojem programu vsebuje določen strah, se le-ta aktivira. Aktivacija se začne najprej na višjih ravneh, na katerih pa ljudje večinoma nimajo sposobnosti kontrole in strah deluje samostojno, kot neke vrste antagonistična – nasprotno delujoča motivacija. Kadar želimo delovati, se od energije, ki jo vlagamo v to, odšteje energija strahu, ki deluje v nasprotni smeri od naše namere.
Strahovi so najbolj pogost vzrok za energijsko blokado. Lahko smo popolnoma pretočni za energijo oziroma smo kanal, vendar pa se v določenih situacijah popolnoma zablokiramo. To se zgodi zaradi strahov, ki so vezani za določene situacije.
Sam se velikokrat najdem v situaciji, ko me strah ovira pri tem, da bi nekaj novega raziskal, naredil nov projekt ali pa se preprosto premaknil naprej. V takšnih situacijah je potrebno najprej poiskati vzrok za določen strah in ga potem tudi razrešiti. V nasprotnem primeru delujemo iz energije strahu, torej pogojno in rezultati so temu primerni. Tako se je na primer pri pisanju te knjige pojavil strah, da nisem dovolj dober, da pišem knjigo, da nisem dovolj dober, da osmislim novo metodo – integralno biorgonomijo, strah opustiti stari način delovanja, strah, kaj bodo rekli ljudje, ki bodo ocenjevali knjigo.
Dokler nisem razrešil teh in še nekaterih drugih strahov, preprosto nisem mogel pisati. Ravno tako se mi je pri terapijah rakastih bolnikov in pri drugih težkih bolnikih pojavil strah pred tem, da ga ne morem pozdraviti, strah, da povem bolniku njegovo realno situacijo, strah, da me ne bo razumel, strah, da bom nase prevzel bolezen in podobno.
Strahovi se ravno tako lahko pojavijo pri srečanju z določenimi ljudmi, saj nas spomnijo na neke medsebojne travme. Te travme so lahko iz tega ali pa iz preteklih življenj. Največkrat pa se jih niti ne zavedamo in so shranjeni globoko v podzavesti. Nekatere vrste strahov lahko sprožijo tudi močne konflikte v osebnosti, ki lahko izzovejo celo razvoj raka (Dr. R. G. Hammer, Vermuchtnis einer Neuen Medizin)). Najhujši od teh so strah pred tem, da ne bomo imeli dovolj sredstev za življenje in strah pred smrtjo. Sem pa spada tudi strah, ki ga občuti nekdo v skrbi za nekoga drugega.
Marjan Ogorevc
Kot otrok sem veliko časa preživel v gozdu; pod okriljem mogočnih dreves sem se počutil varnega. V potoku sem lovil postrvi kar na roko, pasel sem sosedove krave. Narava me je vznemirjala, v svoji samoti sem se počutil varnega. V šolski knjižnici sem si sposojal knjige in z njihovo pomočjo vstopal v drugačne svetove, takrat kmečkemu fantu nedosegljive. Oddaljeni kraji so me privlačili zaradi meni nepoznanega življenja, ki naj bi tam pulziralo drugače kot pri nas – enako mistični so se mi zdeli tisti na Zemlji in oni v neznanem stvarstvu. Domišljiji sem dajal prosto pot. Danes vem, kako je ta pomembna in kako ustvari resničen svet, četudi v snovnem svetu nematerializirana.
Kot mlad fant sem zbolel za revmatično vročico. Šele ko sem se začel posvečati zdravilstvu, sem spoznal, kako me je konvencionalno medicinsko zdravljenje oviralo – tako zaradi prepovedi aktivnega gibanja, ki bi mi omogočilo hitrejše ozdravljenje, kot alopatskega zdravljenja, ki se pogosto izkaže za dvorezen meč. Ko sem se temu uprl, sem z redno telesno aktivnostjo, predvsem tudi s treningom borilne veščine nadoknadil motorični razvoj in začel uživati tudi v svojem telesu.
Odločil sem se za vojaški poklic. Od takrat je bilo moje življenje nenehno urjenje in organizirano do slednje minute, obenem pa omejevanje v spontanosti osebnega razvoja. Počutil sem se, kot da bivam v ozkem predoru. Vsak del življenja pa vodi v naslednjega, ko nadgradimo izkušnje. Po končani Pomorski srednji vojaški šoli v Puli sem se zaposlil na vojaški podmornici v Splitu; neskončne ure pod morsko gladino, osamljenost in ločenost od žene in otrok, disciplina, podrejanje avtoriteti …, vse to so bile težke preizkušnje, ki pa so me krepile telesno in duševno, obenem pa v meni dvigovale zdravo upornost proti sistemu.
Ko smo se pred tridesetimi leti z družino preselili v Brežice, sem čutil breme svojega za tiste čase samovoljnega odhoda iz vojaške službe, posledica tega pa je bila tudi močna skrb, kako preživeti družino. Opravljal sem različne službe, hkrati pa dokončal študij poslovne smeri na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Vstopil sem v Slovensko vojsko in užival v delu tudi zaradi svojih izkušenj, ki so bile takrat še kako dobrodošle. Končal sem šolo za častnike.
Še v času službovanja na podmornici sem tekmoval v atletiki in vojaškem mnogoboju, kar vse so bile tudi dobre izkušnje, ko sem kasneje obiskoval šolo za atletske trenerje. V brežiškem atletskem klubu sem nato delal kot trener za atletske mete, pri tem pa sledil načinu treniranja velikega šampiona metalca kladiva Bondarchuka. Začel sem delati kot nacionalni trener za atletske mete. Vse to delo mi je doprineslo k znanju o anatomiji, fiziologiji in psihologiji človeka. Treniral sem metalca kladiva Vladimira Keva, bodočega trenerja svetovnega prvaka in olimpijskega zmagovalca Primoža Kozmusa (v sezoni 2011/2012 sem treniral tudi Primoža Kozmusa, ki sem ga spremljal tudi kot bioterapevt na OI v Pekingu leta 2008).
Trenersko delo je bilo svojevrstna predpriprava na bioterapijo in druge zdravilske metode, kot so radiestezija, reiki, manualne terapije … Začel sem proučevati biorgonomijo in se učil zdravljenja s karmično diagnostiko. O karmični diagnostiki preberite tukaj
Po letu 1992 me je vedno bolj začelo zanimati področje duhovnosti in osebnostne rasti; ključni dogodek je bila moja izčrpanost in obisk bioenergetika, ki mi je pomagal prebroditi zdravstvene težave. Vadil sem jogo, pričel redno meditirati in prebirati knjige na temo osebnostne rasti in samozdravljenja. Vse pogosteje sem vstopal v spremenjena stanja zavesti, kar se je dogajalo spontano, ali pa sem jih izzval. Spoznaval se metode alternativnega zdravljenja, tudi reiki (učiteljska stopnja in 5 let poučevanja), kar me je usmerilo v povsem drugačen način življenja in dojemanja lastnega obstoja in stvarstva. Zavedel sem se, da sem sposoben pomagati ljudem v bolezni in v stiski.
S hčerko Tino sva ustanovila Center za boljšo kakovost življenja MAAT, pozneje pa sem odprl Center za razvoj alternativnih metod zdravljenja ENOST in ustanovil šolo za bioterapevte po metodi integralne biorgonomije. Po osmih letih delovanja je njeno vodenje prevzel Tadej Pretner in jo preimenoval v Šolo za bioterapevte. V Sloveniji, na Hrvaškem in Poljskem sem vodil delavnice karmične diagnostike, na Poljskem pa tudi seminarje za bioterapevte.
Mnogo let sem intenzivno opravljal individualne terapije, a izčrpanost in spoznanje, da mnogi želijo le hitro pomoč, sami pa niso pripravljeni narediti odločilnih korakov k svoji ozdravitvi, sta me pripeljala do odločitve, da to delo omejim. Da pa bi pomagal več ljudem, sem sklenil svoja spoznanja opisati v knjigah in časopisnih kolumnah ter na predavanjih. Moje knjige so prevedene v poljščino, hrvaščino, srbščino, italijanščino, nemščino in angleščino. Več si preberite tukaj
Sem kolumnist Delove priloge Polet, revije Polet Fit, magazina Svjetlost in Večerove izdaje 7 dni. Sodelujem s Potovalno agencijo Samsara: vodim potovanja skupin na različne puščavske destinacije. Delo je skupinsko in individualno: posvečamo se umirjanju, razreševanju travm in vzrokom za zdravstvene težave ter težavam v odnosih. Več si preberite tukaj
Marjan Ogorevc
