Vir: Marjan Ogorevc - Integralna biorgonomija
Človek nikjer na najde takšnega zatočišča,
kot v lastni duši.
Še posebej tisti, ki ima v sebi takšno zatočišče,
da takoj občuti lahkoto,
ko se vanj zagleda.
Z lahkoto pa ne mislim nič drugega,
kot notranji red.
Uporabljaj to zatočišče kar se da pogosto
in s tem obnavljaj samega sebe.
(Marko Aurelije)
Meditacija nam lajša duhovno rast, spreminjanje in odpravo vsakdanjega stresa. Med meditacijo sam raziskuje dimenzije in naravo življenja ter prihaja do spoznanj o notranjih svetovih. Vsakdanja meditacija nam zagotavlja čudovite dogodivščine, globje vpoglede v stvari, izzive, učenje in osebno rast. Človek se nenehno spreminja in duhovno raste. Meditacija je tisto, kar lahko olajša to spreminjanje. Oseba, ki meditira, med meditacijo dojema stvari neposredno. Spoznanja prihajajo v zavest intuitivno – v obliki trenutnega vedenja. Vsak, ki meditira, bo po določenem času našel čisti izvir miru in duhovna spoznanja. Enostavno zaupajte temu miru ter pustite, da vam meditacija pomaga.
Tako kot povsod drugod, velja tudi tu pravilo, da se pravilne meditacije najlažje naučimo na tečaju od učitelja, ki to področje obvlada. Izkušnje kažejo, da nekaj, kar se naučimo napačno, kasneje zelo težko popravimo.
V času svojih terapij sem spoznal kar nekaj primerov, ko so posamezniki več let meditirali tudi po dve in pol uri na dan in jim ni uspelo priti v stanje meditacije. Takšni so se meditacije naučili iz knjig ali pa jim je prijatelj razložil, kako naj meditirajo. Pri zadnjih nekaj primerih so osebe celo verjele, da se bodo razsvetlile, če bodo vsak dan dve uri in pol ponavljale določeno mantro. Ker pa tega niso razumele, so bo tovrstni vadbi dobile glavobol in mentalno utrujenost. Skratka od razsvetlitve ni bilo nič, potrebno se je bilo spustiti na Zemljo in začeti razreševati svoje težave ter opravljati vsakdanje stvari. Meditacija ne sme biti pobeg pred vsakdanjostjo, ampak sredstvo, da lahko boljše funkcioniramo.
Obstaja več vrst meditacij, ki pa imajo vse isti cilj, doseganje stanja, v katerem se povežemo z absolutnim. Tehnika, ki jo pri tem uporabljamo, je samo sredstvo za doseganje tega stanja. Sčasoma tudi tehnika ni več potrebna in kot takšna odpade, ker lahko v stanje absolutnega vstopamo v trenutku, ko se za to odločimo. Tako na primer, ko opravljamo energijsko diagnostiko, lahko delujemo v tej dimenziji in se istočasno nahajamo tudi v stanju absolutne zavesti. Za to je potrebno veliko vadbe in razviti sposobnost dobre koncentracije energije. Ker pa je vse skupaj precej utrujajoče, za to potrebujemo razviti vse naše potenciale do svojih skrajnih meja. Razvoj zdravilčevih sposobnosti je najbolj pomemben v vsaki metodi za zdravljenje in duhovni razvoj.
Zavest Zemlje se spreminja, ker tudi ona evolucijsko raste. Tako kot na materialni ravni (tehnološko), se tudi duhovno razvijamo vse hitreje. Naša evolucija ne poteka linearno. V času prihajajoče dobe vodnarja se povečuje količina in kvaliteta energij, ki prihajajo na Zemljo. Te energije pa od nas zahtevajo aktivnost.
Minili so časi, ko je bilo dovolj, da je človek v miru meditiral na osamljenem mestu. V današnjem času mora biti meditacija aktivna in vključena v vsakdanje življenje. Zato duhovnost, ki je izolirana od vsakdanjega življenja, nima več pomena. Ker je človek zavestno bitje, je njegov razvoj individualen in zavesten, zato je vsak sam odgovoren za svoj razvoj. Stanje uravnovešenosti, ki ga dosežemo v meditaciji, je potrebno prenašati v svoje okolje in delo, saj le tako spreminjamo sebe in s tem posledično tudi svet. Božanska volja se lahko udejanja samo preko človeka. Ko postanemo dovolj močni in pretočni za Božansko energijo, postane Božja volja tudi naša volja. Po Raviju Royu meditacija pomeni zavestno pridobivanje čim več Božanskih kvalitet oziroma stik z Božansko zavestjo.
Če meditacije delamo redno, je že to dovolj, da se začnemo spreminjati. Že po nekaj mesecih bomo dobili dovolj moči, da naredimo vse, kar želimo. Potrebna je samo želja ter volja, da redno meditiramo, in ne prenehamo tudi takrat, ko še ni vidnih rezultatov. Pri nekaterih vrstah meditacije, kot so na primer TM (transcendentalna) in integralna, so učinki meditacije vidni prej. Pravzaprav že takoj po prvi meditaciji. Pri drugih vrstah meditacij pa je običajno potrebno več vadbe, da bi začutili učinke.
SPLOŠNI NAPOTKI ZA IZVAJANJE VSAKODNEVNIH MEDITACIJ
- Pred meditacijo se priporoča izvajanje telesnih vaj, kot so na primer Tibetanske vaje, Pozdrav soncu, asane ali kakšne druge podobne vaje. Zavzamemo položaj »lotosa« ali sedeč položaj ter sprostimo svoje telo.
- Pozornost usmerimo na dihanje, kar nam umiri um (vdih in izdih preko hare) ali pa vadimo svojo tehniko dihanja.
- Meditacije je priporočljivo izvajati vsakodnevno, dvakrat ob istem času in na istem mestu. Če nimamo drugih navodil je dovolj, če v meditaciji ostanemo dvajset minut.
- V času meditacije gremo v svoje srce, kjer najdemo vse odgovore. Seveda pa moramo postaviti tudi jasna vprašanja. Odgovori lahko pridejo tudi pozneje v raznih oblikah, kot na primer tako, da enostavno vemo, kako moramo delovati ali pa dobimo napotke, ki so slišni, vidni ali pa kako drugače zaznavni.
- najbolj učinkovita meditacija je takrat, kadar stanje zavesti iz meditacije prenesemo v dnevno služenje življenju oziroma da delamo tisto, za kar smo prišli na Zemljo. V tem primeru smo tudi v skladu s samim seboj in za nami stoji celo stvarstvo.
- Pojav bolečine je znak odpora proti zdravljenju ali pa se sproščajo nakopičeni stresi (pri bolečini v glavi zavestno odprite energetski kanal nad glavo navzven in sprostite napetost). Včasih se v toku meditacije zaradi sproščanja nakopičenih stresov in raznih blokad iz tega ali prejšnjih življenj telo premika. Velikokrat se sprostijo čustva z jokom, kričanjem ali smehom. Kadar so ti simptomi premočno izraženi, postopno prekinemo meditacijo in jo nadaljujemo naslednji dan. Kadar se med meditacijo pojavljajo misli, je to dober znak. Misli so rezultat sproščanja globoko zakoreninjenih travm. Napaka bi bila, če bi te misli analizirali ali se jim upirali. Samo pustimo jih, smo v vlogi opazovalca. Ko se pojavijo misli, se ponovno vrnemo na mantro ali tehniko, s katero smo prišli v stanje meditacije.
- Meditacijo končamo z nekajminutnim vključevanjem zavesti v okolje, ki je daljše pri daljših meditacijah. Prehiter prehod v normalno stanje zavesti, je lahko travmatičen. To je približno tako, kot da bi v polni hitrosti zavirali. Včasih imamo nekaj časa po meditaciji zelo znižan metabolizem, tako da smo lahko zaspani ali pa se počutimo brez energije. V tem primeru zvišamo metabolizem s telesnimi vajami. Začetniki pogosto po redni vadbi meditacije nekaj časa občutijo veliko utrujenost. To pomeni, da organizem po intenzivnem sproščanju napetosti potrebuje več počitka, kar mu omogoča hitrejšo obnovo.
