Humanitarno društvo Pravo za vse informira:
Avtor: Patricija Kržan, dipl. prav. (UN)
2. 6. 2020 #obligacijsko pravo
Ali napisi kot so »parkiranje na lastno odgovornost«, »uporaba igral na lastno odgovornost«, »uporaba tekočih stopnic na lastno odgovornost« in podobni, odgovorno osebo resnično razbremenijo odgovornosti za morebitno škodo?
Osnovno izhodišče (deliktnega) odškodninskega prava je, da škoda bremeni oškodovanca.[1] Le če so izpolnjeni pogoji za nastanek odškodninske odgovornosti, na podlagi katerih se lahko škoda pripiše drugi osebi, bo lahko oškodovanec terjal povrnitev škode. Če odškodninska odgovornost v konkretnem primeru obstaja, potem se odgovorna oseba ne more razbremeniti z enostranskimi izjavami. Če pa odgovornosti ni, potem enostranska izjava ne predstavlja razbremenitve odgovornosti, ampak je zgolj v opozorilo na nevarnost.[2]
Za določene primere zakon celo izrecno določa, da objave o izključitvi odgovornosti nimajo učinka. Tako na primer v okviru gostinske hrambe Obligacijski zakonik določa, da se gostinci štejejo za shranjevalce stvari, ki so jih gosti prinesli s seboj in odgovarjajo, če stvari izginejo ali se poškodujejo. Nobenega pravnega učinka pa nimajo v gostinčevih prostorih izobešene izjave, s katerimi se omejuje ali pogojuje odgovornost za stvari, ki so jih gosti prinesli s seboj.
Napisi » … na lastno odgovornost« tako avtomatično ne izključujejo odškodninske odgovornosti osebe, ki je ta napis izobesila. Vendar pa to ne pomeni, da odgovorna oseba v vsakem primeru odgovarja za nastalo škodo, ki je nastala drugemu, temveč za nastalo škodo odgovarja le v primeru, če so izpolnjeni vsi pogoji za nastanek odškodninske odgovornosti.
[1] Sodba Vrhovnega sodišča RS, II Ips 317/2011.
[2] Možina, D., Odgovornost države za padajoče kamenje, Pravna praksa, 2011, št. 2..