Jezikovni pregled: Mojca Blažej Cirej
Avtor: Informativni klub Taraja
OB 20. OBLETNICI AMBULANTE S POSVETOVALNICO ZA OSEBE BREZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA V LJUBLJANI: AMBULANTA PRO BONO
intervju: ALENKA UGRIN VATOVEC, socialna delavka
Sedemnajstega januarja je Ambulanta pro bono Ljubljana praznovala 20 let delovanja. Ob tej častitljivi priložnosti smo se pogovarjali z gospo Alenko Ugrin Vatovec, socialno delavko.
Prisrčno pozdravljeni ga. Alenka. Kaj vas je vodilo k temu, da postanete socialna delavka? Ste morda začutili notranji klic? Je to delo vaše poslanstvo?
Ne morem ravno reči, da sem se odločila za ta poklic, ker sem čutila neko poslanstvo ali kaj podobnega. Zdaj, ko razmišljam za nazaj, sem že v zgodnjem otroštvu živela v okolju z zelo preprostimi, zanimivimi ljudmi, s katerimi sem vedno znala vzpostaviti stik. Zdi se mi, da je komunikacija moja zelo močna vrlina in s tem nimam težav. Všeč so mi preprosti, ne ošabni ljudje in z njimi hitro najdem nek skupen jezik, odnos. Ti vzgibi so bili nekako v meni in so nezavedno vplivali na izbiro mojega poklica. In zdaj sem tukaj, kjer se dobro počutim. Ljudje, s katerimi delam, niso vsi preprosti, so raznovrstni, vendar se mi zdi, da nekako uspem najti skupen jezik z vsemi, kar mi pomaga, da nisem v konfliktu z nikomer.
Do koriščenja uslug v Ambulanti pro bono so upravičene osebe, ki so brez zdravstvenega zavarovanja, tako tujci kot državljani Republike Slovenije.
Delate v ambulanti s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja – prvi slovenski Ambulanti pro bono v Ljubljani. Kako ste se odločili za delo prav v tej ambulanti in koliko časa ste že tu zaposleni?
Tukaj sem začela delati 1. septembra leta 2004, tako da je tega zdaj že dobrih 17 let.
V tistem času sem bila brez službe in sem iskala delo v različnih organizacijah. Želela sem se zaposliti v Slovenski filantropiji, kjer sem takrat opravila neka njihova izobraževanja. Kandidirala sem za delovno mesto v projektu, kjer sem sicer prišla v ožji izbor, a nisem bila izbrana. Ta projekt se je končal že pred časom. Poklicali so me naknadno, ko se je v Ambulanti pro bono sprostilo delovno mesto socialne delavke in me vprašali, če bi me to delovno mesto morda zanimalo. Seveda sem bila absolutno za in tako sem tukaj, kot rečeno, od septembra 2004.
Ambulanta pro bono ima štiri ustanovitelje: Zdravstveni dom, Slovensko filantropijo, MOL in tedanjo župnijsko Karitas Štepanja vas. Vsak od teh ustanoviteljev, vsaj Zdravstveni dom in Slovenska filantropija sta imela po enega zaposlenega. Medicinska sestra je bila zaposlena prek Zdravstvenega doma, jaz kot socialna delavka pa prek Slovenske filantropije in sem še vedno zaposlena na ta način. To pomeni, da sem članica tima Slovenske filantropije, delam pa v Ambulanti pro bono, kjer Slovenska filantropija pokriva Posvetovalnico. Naše uradno ime je Ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Posvetovalnica je namenjena psihosocialni pomoči uporabnikom Ambulante pro bono, svetovanju, informiranju in vsemu, kar spada zraven, in ni zdravniška oskrba. Posvetovalnica je podprogram, ki dopolnjuje bistveni, zdravstveni del programa. Uporabniki oziroma pacienti, ki nas obiščejo, imajo poleg zdravstvenih tudi razne druge težave. Zdravstvene težave se rešujejo v zdravstvenem delu ambulante, ostale težave pa, če je to le mogoče, v Posvetovalnici, kjer delam sama.
Kako poteka vaš delovni dan?
Tukaj smo tri zaposlene. Medicinska sestra, gospa, ki skrbi za čiščenje, in jaz kot socialna delavka. Me smo tukaj na voljo ljudem vsak dan po določenem urniku. Večinoma delamo dopoldne, razen ob četrtkih, ko delamo popoldne.
Pomembno jedro naše ambulante pa so prostovoljci. To so zdravniki, farmacevti, fizioterapevti, psihoterapevti, pravniki in delajo, ko lahko. Mi povemo, kaj potrebujemo, oni, kaj ponujajo. Potem se dogovorimo za urnik, kdaj so lahko prisotni in lahko opravljajo prostovoljsko delo, s katerim pomagajo našim uporabnikom. V času vsakodnevnega delovanja ambulante se odvijajo različne aktivnosti prostovoljcev in vseh nas zaposlenih. V Ambulanti pro bono že od začetka delovanja razvijamo timski in interdisciplinarni način dela, saj v delovnem procesu sodelujejo že prej omenjeni strokovnjaki. Med seboj tesno sodelujemo in si pomagamo, ker je tako naša pomoč uporabnikom učinkovitejša.
Npr. naša medicinska sestra ima trenutno bolnega otroka in je odsotna, kar pomeni, da jaz sprejemam vse njene klice in beležim potrebe pacientov. Tako bo jutri nadomestna medicinska sestra, ki bo delala skupaj z zdravnico, že imela vse podatke. Včasih poleg svojega dela tudi naročam paciente, jim povem, kdaj dela zdravnik, kdaj lahko pridejo. Delo je najintenzivnejše, kadar je v ambulanti prisoten zdravnik. V tem času paciente obravnavata medicinska sestra in zdravnik, istočasno pa tudi jaz. Ko pa zdravnika ni, je treba opraviti ogromno drugega dela.
V Ambulanti pro bono imamo tudi kopalnico, namenjeno našim uporabnikom. Tukaj se lahko stuširajo, preoblečejo in obrijejo. Naša zaposlena čistilka tako ne skrbi samo za čistočo naših prostorov, ampak tudi za razdeljevanje higienskih pripomočkov, spodnjega perila in nogavic vsem, ki se v naši kopalnici stuširajo.
Sama sem uporabnikom na voljo vsak dan. Moja najbolj pomembna naloga je, da osebam brez zdravstvenega zavarovanja pomagam, da se takoj, ko je to možno, vključijo v zdravstveno zavarovanje. Potem je tu še informiranje, svetovanje in razne druge oblike pomoči.
Skupaj z uporabniki ugotovimo, kake možnosti imajo za ureditev zdravstvenega zavarovanja. Žal pogosto ne izpolnjujejo pogojev, da bi si ga uredili. Po preučitvi celotne situacije ugotovimo, ali bo pacient prišel samo enkrat ali morda dvakrat ali pa se mu odpre zdravstveno kartoteko, saj bo pri nas voden dalj časa. Sodelovanje med zaposlenimi in prostovoljci je zelo pomembno, saj imajo ljudje, ki pridejo k nam, vedno zdravstvene in pogosto cel kup drugih težav. Največkrat zato, ker živijo v negotovih in slabih razmerah. Tukaj imam v mislih dolgotrajno brezposelnost, težave z raznimi odvisnostmi, pomanjkanje primerne nastanitve, težave v duševnem zdravju, zelo okrnjena socialna mreža itd.
Kdo vse je upravičen do koriščenja uslug v Ambulanti pro bono?
Osebe, ki so brez zdravstvenega zavarovanja, tako tujci kot državljani Republike Slovenije.
Katere usluge vse nudite in na kakšen način?
Naši uporabniki oz. pacienti lahko dostopajo do raznih zdravniški pregledov pri naših zdravnikih prostovoljcih. Večina jih dela v naši ambulanti, nekatere uporabnike napotimo tudi k našim zdravnikom prostovoljcem, ki imajo svoje zasebne ordinacije na drugih lokacijah.
Pomagamo tudi pacientom, ki potrebujejo zdravniški pregled oz. preiskavo, ki je v naši ambulanti ne morejo opraviti. Z ustrezno napotnico jih naš zdravnik, če meni, da je zadeva nujna, ustrezno napoti na klinike in druge zdravstvene ustanove. Ker ti naši pacienti nimajo zavarovanja, se takoj pojavi problem plačila zdravstvene storitve.
V takih primerih pripravimo v naši ambulanti poseben dopis z obrazložitvijo pacientove življenjske situacije, s poudarkom, da sam ne zmore poravnati praviloma drage zdravstvene storitve. Ker gre za nujne zdravstvene storitve, prosimo, da račun poravna Ministrstvo za zdravje, ki je po zakonu nujno medicinsko pomoč dolžno poravnati.
Pri nas pacienti lahko dobijo tudi ustrezna zdravila. Imamo tudi svojo majhno »lekarno«, ki se polni iz donacij lekarn in farmacevtskih podjetij. Nekatera zdravila, ki niso na recept, pa nabavimo iz prejetih denarnih donacij na Ambulanto pro bono.
Lahko opravijo osnovne laboratorijske preiskave v laboratoriju, ki jih za naše paciente naredijo pro bono.
Kot že omenjeno, se lahko pri nas tudi stuširajo in preoblečejo, saj imamo za to namenjeno kopalnico.
Poleg zdravstvenih uslug pa so uporabniki deležni tudi psihosocialne oskrbe, informiranja, svetovanja, pravne pomoči in po potrebi in dogovoru tudi psihoterapije.
Naša ambulanta ni v sistemu in zato tudi poti, kako pomagati pacientu, niso rutinske. Pri nas znamo delati z nezavarovanimi, znamo jim pomagati, a največkrat tako, da iščemo nove in inovativne načine pomoči.
Zelo pomembno pri našem delu je, da se mrežimo in povezujemo oziroma širimo mrežo svojih prostovoljcev. Zelo pomembno je tudi povezovanje z različnimi organizacijami, kot so ZZZS, različne nevladne organizacije, UKC, različne klinike, centri za socialno delo in drugi.
Ključnega pomena je dobra komunikacija – tako med sodelavci in prostovoljci kot tudi s pacienti in vsemi organizacijami, s katerimi sodelujemo. Tako se ustvarja mreža, znotraj katere našim uporabnikom in pacientom lahko učinkovito pomagamo.
Koliko vas je zaposlenih in kakšen je vaš delovni čas?
Delamo vsak dan, in sicer:
- ponedeljek, torek, sreda od 8 h do 15 h,
- četrtek od 12 h do 18 h
- petek od 8 h do 12 h.
Jaz ob ponedeljkih delam do 18. ure. Zaposlene smo tri osebe, imamo pa od 30–40 različnih prostovoljcev (zdravniki, fizioterapevti, babica, farmacevti, študenti farmacije, psihoterapevtka, dva pravnika in drugi). Ta številka se iz leta v leto spreminja. Mislim, da ni potrebno, da bi imeli več zaposlenih, saj imamo to srečo, da ni ogromno ljudi naenkrat, kot je to na primer v zdravstvenem domu, kjer imajo zelo malo časa za obravnavo posameznega pacienta. Se pa moramo toliko bolje znajti.
Nezavarovanih ljudi je veliko več, kot je videti, saj pridejo k nam šele, ko je res hudo. Sploh tisti, ki pridejo k nam prvič in nas še ne poznajo, velikokrat čakajo skoraj do konca. Večino ljudi je sram priti k nam, saj mislijo, da so pri nas samo brezdomci. Vendar je brezdomcev ali takšnih, ki so na meji, da bodo zdrknili v brezdomstvo, le četrtina. Vsi ostali nekako živijo neko dokaj urejeno življenje.
S katerimi organizacijami za pomoč ljudem ste še povezani?
Z vsemi, ki se ukvarjajo z brezdomstvom. To so:
- Kralji ulice, Vincencijeva zveza,
- sestre Misijonarke ljubezni, ki imajo hišo za brezdomce na Ježici,
- UKC Ljubljana,
- različni zdravstveni domovi,
- Društvo za nenasilno komunikacijo,
- SOS telefon (organizacije za žrtve nasilja v družini),
- organizacije za ljudi, ki imajo težave z uporabo trdih drog, kot je Stigma,
- organizacije, ki se ukvarjajo z ljudmi, ki imajo težave z duševnim zdravjem – Altra, Šent,
- Prelomi, organizacija, ki se med drugim ukvarja z ljudmi, ki imajo različne dolgove,
- Ministrstvo za zdravje, MOL, UE LJ, ZZZS idr.
Kakšna je razlika med Ambulanto pro bono in javnim zdravstvenim domom?
Javni zdravstveni dom obravnava osebe z urejenim zdravstvenim zavarovanjem. Izjemoma z nezavarovanimi, ki pa morajo vse zdravstvene storitve plačati sami. Ambulanta pro bono pa dela izključno z osebami, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja. Pri nas je obravnava timska in interdisciplinarna. Nekdo, ki vstopi v naš program, pride k sestri in zdravniku ter nato še k socialni delavki. Potem pa še k specialistu, psihologu in pravniku, če je to potrebno.
Kako je s pacienti, ki so tujci, ali imate kakšnega tolmača?
V ambulanti govorimo poleg slovenščine še angleško, italijansko in srbohrvaško. Težava nastane, ko pride nekdo, ki ne govori teh jezikov. Imamo primere, ko oseba govori samo albansko ali samo rusko. Takšnih primerov pa je malo. Običajno ti ljudje pridejo z nekom, ki govori njihov jezik in zna slovensko oziroma se na nek način potem lahko sporazumemo. To je npr. sorodnik, prijatelj, sosed. Na naši tabli zunaj je sicer seznam tolmačev, vendar jih je treba plačati. Ti ljudje pa običajno nimajo denarja za to.
Kje vas lahko najdejo naši bralci, ki potrebujejo vašo pomoč?
AMBULANTA PRO BONO
Mislejeva 3, Savsko naselje
1000 Ljubljana
Slovenija
Tel.: +386 (0) 1 437 20 10
Tel.: +386 (0) 1 437 91 82
Fax.: +386 (0) 1 437 91 83
Email: sara.gregori@zd-lj.si
WWW: www.filantropija.org/ambulanta-za-osebe-brez-zdravstvenega-zavarovanja/
WWW: pro-bono.ordinacija.net
Kakšna je struktura vaših pacientov in kdo vse se morda še obrača na vas?
To so nezavarovani ljudje. Lahko so tujci ali državljani republike Slovenije. V zadnjih dveh letih je nekje 20 odstotkov slovenskih državljanov, ostalo so tujci. Pred tem je bilo razmerje nekje 50 : 50. V času covida-19 so se na nas obračali ljudje, ki nimajo izbranega zdravnika ali pa nimajo dodatnega zavarovanja. Veliko je bilo v tem obdobju tudi tujcev, ki so ostali v Sloveniji, ker niso mogli domov, pa niso imeli urejenega zavarovanja, a so potrebovali zdravniško oskrbo ali zdravila.
Ali opažate v zadnjih dveh letih povečanje obiska?
Ne, v bistvu opažamo rahel upad. Predvidevamo, da stvar ni v tem, da bi se zmanjšalo število nezavarovanih oseb, ampak da je covid-19 marsikoga odvrnil od tega, da bi prišel k zdravniku, razen če ni bilo nujno. Ljudi je strah, da bi se okužili in bi se stvari zapletle – kdo bi jim potem v tem primeru kril hitre teste in zdravljenje, v najslabšem primeru bolnišnično oskrbo?
Ali je način dela zaradi covida-19 kaj spremenjen?
Naša ambulanta dela ves čas, držimo se ukrepov NIJZ. Pri nas so ljudje v tem obdobju prišli do zdravnika prej kot v običajni ambulanti.
Na kakšen način vi kot socialna delavka lahko pomagate pacientom in katere so največje stiske pacientov?
Jaz poskrbim, da gre pacient čim prej v zdravstveni sistem, kjer bo njegova pravica do zdravja najbolj zaščitena. Se pravi, ukvarjam se z dokumenti, dovoljenjem za začasno/stalno prebivanje, administrativnimi, birokratskimi stvarmi. Pogosto svetujem, informiram in zagovarjam.
Kako stiske pacientov vplivajo na vas in vaše zasebno življenje?
Odkar sem tukaj, sem hitro ugotovila, da se stvari v družbi spreminjajo in danes je na stolu v moji pisarni on, jutri pa sem lahko jaz na njegovem mestu. Naši pacienti so na primer pred pol leta lahko živeli običajno, razmeroma urejeno življenje. Potem pa so se zgodile določene stvari in so čez noč ostali z dolgovi, brez dela in brez strehe nad glavo. Dopuščam realno možnost, da se tudi meni lahko zgodi kaj takega. Posledično se do teh ljudi vedno bolj spoštljivo obnašam. Tudi če menim, da so v preteklosti sprejeli napačne odločitve. Kdo pa sem jaz, da bi presojala o tem?!
Zame je moje delo kot darilo, ki me nenehno bogati. Ljudje me bogatijo. Čeprav so velikokrat v deprivilegiranem položaju, so lahko tudi iznajdljivi, imajo smisel za humor, so inteligentni, prijetni. Odnos z njimi me bogati.
Ta izkušnja me žene naprej, da vztrajam, da premagujem tudi težja obdobja, ki se pojavljajo.
Največkrat so težji trenutki povezani s sprejemanjem dejstva, da nekaterim ne moremo pomagati. Tisti, ki mu poskušaš pomagati, vidi ali pa ne vidi, da je tisto, kar ponujaš, nekaj, kar mu bo koristilo.
Doma včasih povem kako uporabnikovo zgodbo ali govorim o njegovi težki življenjski situaciji. Včasih si želim samo deliti svoja doživljanja ali občutke, ki me pri takih primerih navdajajo. Včasih pa se mi te zgodbe zdijo pomembne za razmislek o naših odločitvah in kakšne posledice imajo napačne odločitve v življenju. O tem govorim tudi s svojimi otroki in moram reči, da tem zgodbam vedno z zanimanjem prisluhnejo.
Življenje za nikogar ni samo lepo. Je pa v njem veliko tudi lepega in dobrega. Včasih to spoznaš na mestih, kjer tega sploh ne pričakuješ, ali pa pri ljudeh, ki te v tem smislu presenetijo. Življenje ima veliko domišljije.
Delo v zdravstvu je že tako ali tako zelo zahtevno, v Ambulanti pro bono pa je še posebej specifično. Kako poskrbite zase, za razbremenitev, sprostitev? Si pomagate s kakšnimi posebnimi tehnikami? Ali se morda ukvarjate s kakšnim športom?
V tem smislu sem enostaven človek. Najraje sem s svojo družino. To je moja oaza oz. mesto, kjer sem sproščena. Glede fizične aktivnosti bi morala še marsikaj postoriti. Drugače pa imam rada naravo, sprehode in branje. Zelo rada in veliko berem. To so moji načini sproščanja.
Lepa hvala za čas, ki ste si ga vzela za nas in naše bralce. Želimo vam vse dobro, veliko zdravja ter osebnih in poslovnih uspehov tudi vnaprej!
Seznam vseh Ambulant pro bono v Sloveniji:
http://si.danubecompass.org/archives/situations/opis-zdravstvenih-storitev-za-javno-dobro-in-njihov-seznam?lang=sl
Vodnik po slovenskem zdravstvenem sistemu za migrante:
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/health_literacy_booklet_-_slovenia_-_slovene_za_splet.pdf
