ŠPORTNO DRUŠTVO NBP FIT
Avtor: NEJC BARTOLOMEJ POLANEC
Članek je bil objavljen v Pletenicah št. 05/21, stran 20
Doslej sem vam predstavil ogrevanje in vadbo moči kot osrednji del vadbene enote. Zaključujem s člankom o ohlajanju.
Ohlajanje po vadbi je praktično enako pomembno kot ogrevanje pred njo, a je v praksi tudi to pogosto izpuščeno. Pri ohlajanju gre za postopno zniževanje intenzivnosti vadbe do popolne umiritve in sprostitve z namenom regeneracije.
Z ohlajanjem:
- preprečujemo hiter padec srčne frekvence in posledično krvnega tlaka
- pospešimo »odplakovanje« odpadnih presnovkov (mlečne kisline, CO2 …) iz mišičnih celic v obtočilni sistem do organskih sistemov, kjer se razgradijo in zapustijo organizem
- dosežemo hitrejše okrevanje po intenzivni vadbi oz. krajši čas regeneracije med vadbenimi enotami (treningi)
Za »ohladitev« po treningu, ki traja od 10 do 20 minut, izberemo lahkoten tek, kolesarjenje, veslanje na veslaču, skratka nizko intenzivno (aerobno) obremenitev. Lahko se poslužimo tudi t. i. valjčkanja (samomasaže), s katero spodbudimo prekrvavitev in s tem sprostimo vezivno tkivo (fascijo), ali dinamičnih razteznih vaj, pri katerih želimo doseči zmerno napetost mišice, ki jo raztezamo. Popolni napetosti mišic med raztezanjem se izognemo, enako velja za statične raztezne vaje, saj ne želimo že tako poškodovane mišice z dolgotrajnim zadrževanjem pod napetostjo še dodatno natrgati in s tem podaljšati čas regeneracije. V kolikor pa se poslužujemo statičnih razteznih vaj, naj bo čas zadrževanja napetosti krajši od 15 sekund.
Poslušajte svoje telo in poiščite tehniko ohlajanja, ki vam ustreza in pri kateri boste dosledni. Predvsem pa ne izpuščajte ogrevanja in ohlajanja iz svojih treningov, saj vsak motor potrebuje čas, da se segreje in da se ohladi. Vaše telo ni nobena izjema.
Vir: Jenko, G.(ur). (2017). Priročnik za usposabljanje strokovnih kadrov v športu. Ljubljana: FZS
