Od srca do srca z Bello Weaver in Informativnim klubom Taraja!

V Informativnem klubu Taraja se zavedamo, da je potrebno ohranjati kulturo branja in pisanja. Zato ustvarjamo pravljice za otroke in odrasle. Piše jih naša članica, ki ustvarja pod psevdonimom Bella Weaver. Pravljice so bogato opremljene z akvarelnimi ilustracijami, ki jih je ustvarila avtorica sama. Morda to ne bi bilo nič posebnega, če avtorica ne bi bila zaradi hude bolezni vezana na dom.

O avtorici:

Bella Weaver, novinka psevdonimka, je svojo mladost preživela v ljubljanskem New Jerseyju, kjer se je z vilinci in škrati pogovarjala na domačem vrtu, gonila gugalnico do nebes in še čez, se podila po asfaltu s kotalkami, po ledu z drsalkami, po cesti s kolesom ali pa peš. V ta zaresno šolo ni rada hodila. Oboževala je branje, risanje, glasbo in ples. Pa so ji rekli, da to ne gre. V službo bo treba, poroka, otroci, da se to pač spodobi. In je šla, ker je verjela drugim in preslišala svoje srce. Ker ni sledila sebi, je po dolgih letih hudo zbolela in vsega se je morala naučiti znova.  Učiteljica Bolezen jo je vrnila na njeno pravo pot. Danes lahko spet bere, riše in piše. Tako nastajajo luštne slikanice za otroke in odrasle s pozitivnimi sporočili, prav takšnimi, kakršne v srcu nosi prijazna pozitivka Bella Weaver.

To je ezoterična pravljica o prehodu iz sveta Enosti v zemeljski svet dvojnosti, s toplim etičnim sporočilom, da je pomembno biti dober človek ter z dobrimi deli pomagati ljudem v stiski. Otroke vzgaja v duhu dobrodelnosti. Po mnenju izdajatelja je primerna za manjše in večje otroke ter tudi odrasle. (Format A4, trde platnice, 28 strani, velike tiskane črke)

Opis:
Zvezdica Sija si je silno želela živeti na Zemlji. Mama Luna in očka Sonce ji to s čarovnikovo pomočjo tudi omogočita. Vendar se bo nazaj na nočno nebo lahko vrnila čez mnogo let in le, če bo opravljala dobra dela. Ali se bo Siji uspelo vrniti domov in znova razsvetljevati nočno nebo?

“V resnici je knjiga edini medij, ki razvija abstraktno mišljenje. Če otroke vzgajamo tako, da jih posadimo pred ekran in gledajo risanke, to je virtualna realnost, ne morejo razviti abstraktnega mišljenja. Tovrstni mediji te ohranjajo na tem, kar je vidno, to je konkretno mišljenje. Konkretno mišljenje pa je mišljenje, ki ga zmorejo tudi živali.”*
Vesna Vuk Godina
Doktorica socioloških znanosti

To je zemeljska pravljica s toplim etičnim sporočilom o vztrajnosti in pogumu ter o izzivih, ki jih stalno postavlja pred nas življenje. Imamo dve možnosti. Ali pred izzivi pobegnemo ali pa se odločimo, da se z njimi soočimo in ob tem rastemo. Izbira je naša. Le kako se bo odločila naša glavna junakinja mala Blani? Po mnenju izdajatelja je primerna za otroke prve triade osnovne šole, večje otroke ter tudi odrasle. (Format A4, trde platnice, 28 strani, male tiskane črke, zlato tisk na platnici)

Opis:
Mala Blani se iz velikega mesta preseli na vas, kjer je zanjo novo čisto vse, razen murve, ki so ji jo podarili njeni prijatelji ob selitvi. Ko murva nekega dne zboli in “umre”, je Blani zelo žalostna. A murva čez čas znova zraste in s tem Blani opogumi, da je z vztrajnostjo in pogumom mogoče premagati marsikatero težavo.

Recenzija pravljic Sija, zvezdica, ki si je želela živeti na Zemlji
ter Mala Blani in pogumna murva

 Bella Weaver, je sveže ime med pisateljicami in pisatelji. Njeni pravljici bi pravzaprav lahko uvrstili v skupino večnaslovniških del, torej literarure, ki se obrača bralcem različnih starosti, tako odraslim kot mlajšim. Predstavlja se nam z dvema krajšima zgodbama, s pravljico o Siji, zvezdici, ki si je želela živeti na zemlji in z zgodbico Mala Blani in pogumna murva. Obema je skupno, da je v ospredju pripovedi doživljanje otroka, njegova čustva in hrepenenje. V prvi si zvezdica Sija želi resničnega, polnega življenja, kot si ga lahko ogleduje na Zemlji, glavna junakinja Blani pa preživlja stisko ob selitvi na deželo, negotovosti ob novih okoliščinah ter soočenju s končnostjo življenja pa naj bo to to človeško ali smrt drevesa.

Pisateljica se je pripovedi o tem lotila z veliko mero izvirnosti in sposobnosti oblikovanja svojih likov. Kar je še posebej pohvalno za pisatelja začetnika. Ne manjka ji tudi fantazijske barvitosti. Njena velika odlika pa je prav gotovo toplo etično sporočilo. Tako v prvi zvezdni pravljici izpostavi pomen dobrote in dela za ljudi v stiski, v drugem pa pomen poguma in vztrajnosti. Ali kot pravi sama: »Nič ni večno, vse se spreminja.« Prav je, da opozorimo tudi na pisateljičino prijazno sliko podeželja, za katero je mestnim otrokom prav hudo, ko jo po uspešnem rojstnem dnevu morajo zapustiti. Mogoče bi lahko pisateljica slog še izboljšala, vendar bo za to, upam, glede na to, da je to šele začetek, še veliko priložnosti. 

Le pogumno naprej!

Lucija Magajna (upokojena šolska knjižničarka in dolgoletna pravljičarka)

Poučna slikanica o psički Ottie je prva iz zbirke “Lepo jih je imeti, a je zanje treba skrbeti”. Velikost slikanice je 20 x 20 cm, mehke platnice, 36 strani, velike tiskane črke. Po mnenju izdajatelja je slikanica primerna za otroke od 3 leta dalje.

Opis:

 V ta čudni novi svet se skotijo trije psički Ottie, Oton in Odi. Ker jih je na začetku čisto vsega strah, skrbna vzrediteljica poskrbi, da strahove premagajo. Skupaj se igrajo, jejo in umivajo. Čas hitro mine in tako kmalu napoči trenutek, ko oba bratca odideta vsak v svoj nov dom. Kaj pa ljubezniva psička Ottie? Ali bo našla svojega lastnika?

Recenzija pravljice Ottie se skoti

ISSN 2738-5337, Bella Weaver, Ottie se skoti

»Pasja mamica in očka sta se imela silno rada. Tako je nekega lepega popoldneva ta velika ljubezen obrodila sadove … Skotili so se jima trije belorožnati mladiči, Odi, Ottie in Oton.«

Otroška slikanica že v samem začetku nakaže na pravi model družine, v kateri prevladuje ljubezen. Glavna junakinja zgodbe je Ottie. Bralec kmalu začuti lagodje ter srečo, ki kipita okoli mladičev. Nekajkrat omenjena vzrediteljica le postransko vpliva na samo zgodbo. Izvaja osnovne prijeme pri sami vzgoji mladičev, medtem ko starša nista več omenjena. Za njima se izgubijo vse sledi. A kljub vsemu bralec v zgodbi ne more spregledati družinskih vrednot. Ker pa se v življenju ne cedita samo »med in mleko«, se nekje v ozadju začutijo tudi prihajajoče nevarnosti in skrbi, do katerih pride takoj, ko mladi kužki odrastejo. Avtorica te prihajajoče težave nakaže že s stavkom, v katerem zapiše, »Tako se je vedno bolj bližal čas, ko je bilo treba poiskati nove lastnike za prav vsakega mladička posebej.«

Ob tem bralec začuti tesnobo oziroma se zave težav, ki nam vsakodnevno pretijo. Že takoj po odhodu Odi in Otona k novim, prijaznim lastnikom, se Ottie iz ljubečega okolja prestavi v bolečo samoto. Ob tem se vprašamo, čemu prav ona? Je kaj napačnega storila ali pa se je narava neusmiljeno poigrala z njo? Morda so kriva njena daljša ušesa ali pa debelost, da je ni nihče izbral? V nadaljevanju zgodbe se zavemo pomanjkljivosti družbe, saj zaradi njenega nerazumevanja drugačnih zapademo v temačno vzdušje. Zanimivo se zdi, da vzrediteljica kljub Ottinim težavam ostane ravnodušna in nam daje občutek, da vselej obstaja nekdo, ki zna prisluhniti drugačnim. Pri tem zgodba doseže sam vrh razpleta, kajti v tistem trenutku, ko Ottie in z njo bralec ne vidita več luči na koncu predora, v njeno življenje nenadoma vstopi rešitev … Tudi Ottie končno nekdo izbere … Dobi nove skrbnike in bralec ugotovi, da se juha nikoli ne poje tako vroča, kot se skuha. Ottino razmišljanje bi zlahka ocenil kot povprečno razmišljanje človeka, ko brez svojih vplivov ali napačnih dejanj zapade v težave. Predvsem pa se mi zgodba zdi kakor nalašč za mlade poslušalce, ki se še ne zavedajo vsakodnevnih težav in lastnih postopkov še ne povezujejo s posledicami. Zato takšna zgodba v človeku zlahka prebudi sočustvovanje in razumevanje. Nauči nas, da ob težavah, ki nas v življenju pogosto pestijo, ne smemo kloniti, ker se vselej za vsako težavo najde rešitev.

Slikanica je obogatena s tako izbranimi ilustracijami, da bralec ne potrebuje veliko domišljije, da bi zgodbo razumel. Prepričan sem, da bodo mladi, ki jim je slikanica namenjena, zlahka dojeli bistvo zgodbe in se ob rešitvi Ottie veselili. Zgodba se konča z zadnjo ilustracijo, na kateri Ottie v objemu novih skrbnikov zapušča svoj rodni kraj. A po drugi strani pa se zaradi oznanila, da že prihaja naslednja slikanica o vragolijah in dogodivščinah prisrčne psičke, Ottie, v novem domu, bralcu vzbudi silna radovednost, kaj bo sledilo oziroma, kaj bo Ottie še ušpičila.

Stan Dirdeny

MNENJA NAŠIH BRALCEV

"Maj je dobil knjigico z Zvezdico Sijo za božično darilo in je bil tako vesel, da je polovico takoj prebral, drugo polovico pa v naslednjih dneh. Ostanite ustvarjalni še naprej."
Simeon
"Vnukinji stari 4 in 6 let preko babice sporočata, da naj avtorica napiše zanju še kakšno pravljico, ker sta jima bili zvezdica Sija in mala Blani zelo všeč."
Silva
"Knjigo o Siji sem že prebrala. Lepa, pozitivna, upanje vzbujajoča."
Simona
"Sporočam, da mi je bila vaša knjiga o Mali Blani eno izmed najlepših daril v življenju. Zdi se mi vrhunsko napisana in enkratna."
Manja
"Ful dobra zgodbica, pisana na kožo!."
Martina
"Zelo lepa pravljica je, nežna, čuteča, pametna."
Mojca
»Ottie se skoti je zelo prijetna, topla, predvsem poučna zgodbica. Moja vnukinja jo obožuje in vedno, ko pride na obisk, jo vsaj trikrat prebereva. Zelo pa so ji všeč tudi ilustracije.« .
Mihaela G.
"Pohvalila bi ilustracije in zanimiv dodatek v obliki »oblačkov« z besedilom. Pohvalno je tudi to, da so v slikanici »poklici« oziroma funkcije oseb pravilno poimenovani. Otrok tako v tej slikanici med drugim spozna novi besedi »vzrediteljica« in »kupec«."
Vzgojiteljica Manja M.

*Odlomek iz članka v časopisu Žural24: https://www.zurnal24.si/slovenija/intervjuji/vesna-vuk-godina-brez-dlake-na-jeziku-tudi-o-tom-in-jerryju-361137?fbclid=IwAR1SYmtAvrRYIy0zf44KevshtHmcePHOJ4Zcg9ocqIwTprci4EMdBe3o8j0