Šolanje na domu kot alternativna oblika izobraževanja

Čas intenzivnih sprememb, v katerem smo se znašli, nas iz dneva v dan bolj spodbuja, da zase, za svojo družino in bližnje iščemo drugačne, prijaznejše in ustvarjalne rešitve – takšne, da svoje življenje tudi v času izzivov uspemo zadovoljno živeti in ne zgolj životariti. Ena od drugačnih poti je šolanje na domu, na katero stopa čedalje več družin s šoloobveznimi otroki, čeprav je pri nas to zakonsko mogoče že od leta 1996.

V Sloveniji je osnovnošolsko izobraževanje obvezno, kar pomeni, da se morajo slovenski otroci izobraževati znotraj zakonsko obstoječih možnosti, ki jih sistem trenutno ponuja. Večina otrok obiskuje javno osnovno šolo, nekateri zasebne šole, na primer Waldorfsko šolo ali osnovni šoli Montessori in Lila, preostali pa se šolajo na domu.

Zakonska ureditev šolanja na domu                                                                                                     Šolanje na domu je pri nas mogoče že 25 let, urejajo pa ga Zakon o osnovnih šolah, Pravilnik o šolskem koledarju v osnovnih šolah ter Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli. 5. člen Zakona o osnovnih šolah pravi, da imajo starši pravico izbrati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok v javni ali zasebni šoli ali kot izobraževanje na domu, 88. člen pa, da imajo starši pravico organizirati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok na domu.

Kakšne so obveznosti šolarjev in šolark na domu?

Do 31. 8. je treba o tem obvestiti šolo                                                                                               Starši, ki želijo svojega otroka šolati na domu, morajo vsako leto znova najkasneje do 31. 8. matični osnovni šoli svojega otroka sporočiti svojo namero, v kateri navedejo tudi na kateri lokaciji se bo otrok pretežno šolal in kdo ga bo učil (za otroke s posebnimi potrebami, ki se želijo šolati na domu, veljajo drugačni predpisi). Če želite s svojim otrokom stopiti na to pot že letos, imate samo še nekaj dni časa, da uredite formalnosti. Začetek šolanja na domu sredi šolskega leta ni mogoč, je pa mogoče obratno: da se doma šolajoči otrok sredi leta vrne nazaj v svoj razred.

Obvezno preverjanje znanja in ocenjevanje                                                                                     Šolarji na domu morajo konec šolskega leta, in sicer v dogovoru s svojo matično šolo, med 1. 5. in 31. 8. opraviti preverjanje znanje za predmete, ki so določeni v posamezni triadi. V prvi triadi (od 1. do 3. razreda) se preverja znanje iz slovenskega jezika in matematike, v drugi triadi (od 4. do 6. razreda) se preverja tudi znanje iz prvega tujega jezika, običajno angleščine (na narodno mešanih območjih veljajo sicer nekoliko drugačni predpisi), v zadnji triadi (od 7. do 9. razreda) pa dodatno še iz zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, vsaj enega naravoslovnega in  družboslovnega predmeta, vsaj enega predmeta s področja umetnosti ter iz športa.

Po koncu uspešnega preverjanja znanja otrok, ki se izobražuje na domu, dobi spričevalo, s tem pa možnost, da tak način šolanja nadaljuje.

Kaj se zgodi, če otrok ocenjevanja ne opravi uspešno?                                                                          V primeru, da otrok s statusom šolarja na domu ne opravi obveznih končnih izpitov, ima možnost ponovnega preverjanja znanja pred koncem šolskega leta (do 31. 8.). Če tudi tega ne opravi, mora v naslednjem šolskem letu obiskovati eno od javnih ali zasebnih šol.

Zakaj šolati na domu?                                                                                                                     Razlogov za šolanje na domu je toliko, kot je družin, ki se poslužujejo tovrstnega šolanja. A vsem je skupno to, da se zavedajo, kako pomembni sta otrokova individualnost in neponovljivost, kar je znotraj šolanja na domu s pravim pristopom mogoče ohraniti in podpreti.

Šolanje na domu omogoča, da družina ohrani lasten ritem, da v večji meri spodbuja otrokova zanimanja in poglablja splošne ter družinske vrednote. Tudi odsotnost ocenjevanja in klasičnih domačih nalog na dnevni ravni in izognitev obilici balastnih tem, ki se skrivajo v učnih načrtih, sta večkrat razloga, da se družine odločijo svoje otroke šolati doma.

Čeprav nekateri mislijo, da je šolanje na domu nekakšna zabava, temu ni tako. Doma šolajoči otroci morajo prav tako osvojiti predpisane standarde znanja, ravno tako imajo svoje obveznosti ter se krepijo v samostojnosti in vsak dan večji odgovornosti. Šolanje na domu ni boljša ali slabša pot, temveč samo ena od poti, ki so na voljo. Družinam lahko zaradi različnih razlogov ta pot ustreza bolj ali pa ne.

Pomembno se je zavedati, da je šolanje na domu precej drugačno od šolanja na daljavo, ki so ga v preteklih letih izkusile vse družine s šoloobveznimi otroki. Morda kdaj v prihodnje tudi kak članek na to temo.

Šolanje na domu v praksi                                                                                                                         
Vsi šolarji na domu niso ves čas doma, kot mogoče izgleda na prvi vtis. Takšno šolanje zahteva drugačno organizacijo in pripravo znotraj družine in okolja. Nekateri se šolajo res doma, drugi pa vključijo svoje otroke, ki imajo status šolarja na domu, v različne izobraževalne projekte in zavode, ki se v večji meri nagibajo k večjemu preživljanju izobraževanja v naravi ter krepitvi sočutja in zavedanja v najširšem smislu.