Žalovanje otrok in mladostnikov

Ker otroci in mladostniki dojemajo smrt zelo drugače kot odrasli, v Slovenskem društvu Hospic izvajamo program žalovanja otrok in mladostnikov po izgubi bližnje osebe, ki je prilagojen starostni skupini med 5. in 17. letom. S programom nudimo otrokom in mladostnikom podporo v žalovanju, hkrati pa omogočamo staršem ali skrbnikom, da bi razumeli posebnosti v žalovanju odraščajočih ljudi.
“Če otrok svoje nerešeno žalovanje prenese v odraslo dobo, je zelo možno, da bo v prihodnjih odnosih težko ljubil in zaupal. Kasnejše izgube bodo postale sestavni del njegovega žalovanja. Mnogi odrasli, ki so v času otroštva ali najstništva izkusili smrt v družini, v svojem srcu še vedno nosijo breme nedokončanega žalovanja.” – Christine Longaker

Izgube in žalost posegajo v naša življenja nenajavljeni, žal tudi v otroška leta. Tudi otrok se na izgubo osebe, ki v njegovem življenju igra pomembno vlogo, odzove z žalovanjem. Tako kot pri odraslih gre tudi pri otrocih za povsem naraven odziv, na katerega pa se kar prevečkrat pozabi. V trpljenju takih pozabljenih žalovalcev pa ne gre le za trenutni problem ampak za stanje, ki s stališča razvojne psihologije lahko kvarno vpliva na razvoj osebnosti. Namreč, še predelana stanja žalovanja pri odraslih za seboj puščajo osebnostne sledi, te pa so še toliko bolj izrazite, če so v vprašanju otroci ali mladostniki, ki med žalovanjem niso deležni ustrezne sočutne podpore in razumevanja. Prav tako lahko težave v prihodnosti odraščajočih povzročijo tudi starejši, ki – kljub svojim najboljšim namenom – skušajo svoje otroke obvarovati pred izgubami in žalovanjem. Otroci so posebno občutljivi, ko pride do izgube. Iz tega razloga je priporočljivo, da o bolečem dogodku izvedo kar se da hitro in to na iskren, sočuten, resničen in enostaven način. Mnogokrat se otroci čutijo krive za smrt bližnje osebe, ko mislijo, da so s kakšnim svojim dejanjem ali besedo povzročili smrt te osebe. Ravno zato jim je potrebna navzočnost ljubeče in skrbne osebe, ki jim bo razložila, da sami niso odgovorni za izgubo.

Povezujemo se z osnovnimi šolami, predvsem s šolskimi svetovalnimi delavci in skupaj z njimi iščemo poti za premagovanje učnih ter vedenjskih odklonov. Tako vzpostavljamo podporno okolje, s katerim lajšamo občutek izolacije in drugačnosti, ki ga povzroča žalovanje.

Program podpore izvajamo v obliki:
– tabora za otroke in mladostnike Tabor Levjesrčnih,
– individualnega svetovanja,
– kreativnih delavnic.

Tabor Levjesrčnih
Tabor za “levjesrčne otroke« je 4- dnevni, vseslovenski tabor za žalujoče otroke in mladostnike v starosti od 5 do 17 let, ki so doživeli smrt bližnje osebe, od izgube pa naj nebi preteklo manj kot šest mesecev in ne več kot dve leti. Zajema kreativne delavnice in sprostitvene aktivnosti (družabne in športne igre, glasbene in literarne dejavnosti), ki jih vodijo izkušeni voditelji za žalovanje in sovoditelji – prostovoljci, otroci pa so razdeljeni v skupine po starosti.razdeljeni v skupine po starosti. Tabor gradi prostor, v katerem se s pomočjo iger, vaj in pogovorov otroci odprejo drug drugemu, spregovorijo o pokojnem in svojem odnosu z njim ter prepoznajo svoje občutke, ki jih doživljajo ob izgubi. Otroku omogoča začeti ali nadaljevati pot po izgubi zanj pomembne osebe in mu je v pomoč, da izgubo preboleva zdravo in se lažje vključuje v vsakdanje življenje. Cilj tabora ni v rešitvi vseh težav, temveč pomagati tako otrokom kot njihovim staršem ali skrbnikom oziroma rejnikom, da naredijo korak naprej od tam, kjer so bili pred taborom.

Levjesrčna druženja (kreativne delavnice)
Predstavljajo sklop srečanj enkrat mesečno po 3 šolske ure. S pomočjo ustvarjalnih tehnik (likovne, glasbene, gibalne in pogovorne) otrokom in mladostnikom pod strokovnim vodstvom psihologa, pedagoga, socialnega delavca, pomagamo posredno izraziti občutja in doživljanja žalosti. Posebno vlogo imajo v tem procesu vrstniki s podobno izkušnjo.