Foto: Tara Tkalec
Zoran Šteinbauer
IZGUBLJENI GOZD
Roman o ranljivosti človeka, bolečini, naravi in moči odpuščanja
Izgubljeni gozd Zorana Šteinbauerja je eden tistih romanov, ob katerih težko ostaneš ravnodušen.
Ko sem ga prebrala, sem lahko rekla samo eno: PRETRESLJIVO!
V središču zgodbe je Karel, globoko čuteč, duhovno nedolžen in nekoliko naiven mlad človek, zaljubljen v naravo, drevesa in živali. Njegova vera je iskrena in prav takšno je tudi njegovo zaupanje v ljudi.
Toda prav tam, kjer bi moral najti varnost, duhovnost in dobro, doživi nekaj povsem nasprotnega. V semenišču pade v kremplje človeka, ki ga v imenu Boga zlorabi in s tem globoko zaznamuje njegovo življenje.
Avtor se tako dotakne izredno težke in občutljive teme spolne zlorabe v okolju Katoliške cerkve. O njej piše brez olepševanja, vendar roman ne ostane samo pri dejanju samem. Pred bralcem se veliko bolj odpira vprašanje, kaj se zgodi s človekom potem.
Karel se po tem, ko se izvije iz zla, bori s posledicami doživetega. Njegov notranji boj je tako hud, da niha med »biti ali ne več biti«. In prav tu se pokaže nekaj, kar se me je v romanu še posebej dotaknilo.
Foto: Tara Tkalec
Narava.
Gozd zanj ni samo prostor. Postaja njegovo zatočišče, prostor spominov in notranjega iskanja, kraj, kjer lahko kljub vsemu, kar je doživel, še vedno občuti nekaj čistega in dobrega. Karel ohranja tudi posebno občutljivost do drugih ljudi, predvsem do ranljivih. Čeprav je bil sam globoko ranjen, zaradi tega ne izgubi sposobnosti čutiti bolečine drugega.
Prav ta del zgodbe se mi zdi izredno pomemben.
Zloraba in človek, ki jo je povzročil, ne dobita zadnje besede. Skozi celoten roman namreč čutim globoko vero v dobro in odpuščanje. Ne v pozabo tega, kar se je zgodilo, temveč v možnost, da človek kljub bolečini poišče pot naprej in ne dovoli, da bi zlo dokončno določilo njegovo življenje.
Morda je prav zato gozd v naslovu romana tako močan simbol. Človek se lahko izgubi. Lahko izgubi zaupanje, vero, občutek varnosti in celo samega sebe. Toda nekje mora obstajati tudi pot, po kateri se lahko začne vračati.
Zoran Šteinbauer je napisal roman o zelo težki temi, a mu je uspelo vanj vtkati tudi izjemno občutljiv odnos do narave in človekove notranjosti. Da gre za delo, ki je bilo opaženo tudi širše, potrjujejo njegova priznanja. Izgubljeni gozd, ki je
izšel leta 2012 pri Založbi Miš, je bil med petimi nominiranimi deli za prvo nagrado modra ptica. Leta 2013 je sledilo še pomembno mednarodno priznanje, saj je bil roman uvrščen v izbor The White Ravens (Bele vrane) Mednarodne mladinske knjižnice – Internationale Jugendbibliothek v Münchnu.
Tudi v mednarodni predstavitvi romana so posebej izpostavili pogumno obravnavo spolne zlorabe v Katoliški cerkvi in kontrast med težo te tematike ter liričnimi podobami gozda, ki Karlu predstavlja duhovno zatočišče.
Po prebrani zadnji strani ostajam pri svojem prvem občutku: pretresljivo.
Toda Izgubljeni gozd ni samo pretresljiv roman. Je tudi zgodba o človeku, ki je bil globoko ranjen, pa vendar v sebi ni povsem izgubil vere v dobro.
Prepričana sem, da lahko tako globoko in občutljivo delo napiše le duhovno zelo zrela oseba.
Zoranu Šteinbauerju želim še veliko uspeha na njegovi nadaljnji pisateljski poti.
Angelca Tkalec
častna članica in starosta kluba TaRaja
ZORAN ŠTEINBAURER
je rojen na dan Zemlje pred 61. leti. Zase pravi, da ima najlepši poklic: pomagati ljudem, ko telo ali duh izgubita ravnovesje, in teh priložnosti je v delu zdravstvenega tehnika res veliko, in najlepši hobi: lovljenje in brušenje besed. Je avtor štirih romanov in petih pravljic. Gozd se pojavlja v naslovu kar dveh njegovih del: pravljice Kako so se zgodbe vrnile v gozd, ki je svojevrstna duhovno-ekološka zgodba, in v njegovem drugem romanu Izgubljeni gozd, ki je bil nominiran za nagrado modra ptica in vključen v zbirko Bele vrane,
kamor Mednarodna mladinska knjižnica v Mûnchnu uvrsti najboljše mladinske knjige iz svetovne produkcije.Konec lanskega leta je v angleškem prevodu z naslovom The Lost Forest izšel v Kanadi pri založbi Wisdom Path Press. Zoran svoje literarno poslanstvo odkriva v nagovarjanju dobrega v ljudeh, preseganje sebičnosti in ustvarjanje svetlejšega, nežnejšega sveta.
