Avtor: Informativni klub Taraja
V začetku septembra 2025 so Erbergovi paviljoni v Dolu pri Ljubljani zažareli v edinstvenem, čarobnem večeru, kakršnega Dežela Jurija Vege še ni doživela.
Dogodek, ki se je odvijal med obema grajskima paviljonoma, v objemu sončnega zahoda in ob čarobnih zvokih harfe, je pričaral mistično in ganljivo vzdušje. Združil je umetnost, srčnost in skupnost ter z odprtjem razstave Inkluzija privabil številne obiskovalce, ki so se prepustili umetniškemu doživetju treh ustvarjalcev – treh različnih generacij, treh različnih zgodb, treh različnih gibalnih oviranosti, a ene skupne moči: ustvarjati in povezovati.
Večer je potekal na visokem kulturnem in čustvenem nivoju. Že uvodna glasbena spremljava prof. Erike Frantar na harfi je postavila ton dogodku, ki je bil vse prej kot običajen. Častna gostja, gospa Vlasta Nussdorfer, je s svojim nagovorom pustila globok pečat – z modrostjo, srčnostjo in bogato življenjsko izkušnjo je osvetlila pomen sočutja, solidarnosti in prave inkluzije. Voditeljica Irena König iz Produkcije Bakster pa je s svojim toplim in profesionalnim vodenjem dopolnila trud organizatorjev in otvoritev povzdignila na še višjo raven.
Razstava je obiskovalce popeljala skozi tri svetove: od pravljičnega in domiselnega ustvarjanja Belle Weaver, prek realističnih in biološko navdahnjenih podob Martine Pavlovič – Tine, do fantazijskih, a hkrati izjemno močnih umetniških vizij mladega Erica Pibernika. Skupaj so ustvarili popolno umetniško poslastico, ki razkriva dvojnost življenja – od teme do svetlobe. Kajti brez teme tudi svetlobe ni.
Odzivi obiskovalcev so bili izjemni – razstava ni nagovorila le oči, temveč tudi srce. Mnogi so poudarili, da so z dogodka odšli bogatejši, navdihnjeni in polni upanja.
»Ustvarjajmo skupnost, v kateri je vsak glas slišan in vsak človek vreden enakega spoštovanja,« je misel in povabilo, ki se je kot rdeča nit prepletalo skozi celoten dogodek in razstavo – in ki ga želimo ponesti naprej kot iskro, ki povezuje in gradi mostove med nami. Naj sporočilo razstave Inkluzija ne ostane le med zidovi galerije, temveč zaživi med ljudmi – v naših odnosih, vsakdanjih srečanjih in skupnih korakih. Kajti inkluzija ni cilj, temveč pot, po kateri hodimo skupaj.
Foto: Informativni klub Taraja in Irena Režek
