Foto: Tara Tkalec
Zoran Šteinbauer
KAKO SO SE ZGODBE VRNILE V GOZD
Ilustracije: Andreja Karba
SLOVENSKA PRAVLJIČNA ZAKLADNICA JE BOGATEJŠA ZA IZJEMNO DELO.
Redko se zgodi, da nastane delo, ki preseže samo literarno izkušnjo in postane notranje doživetje. Tokrat se je.
Kako so se zgodbe vrnile v gozd je pravljica, ki se je ne bere samo z očmi. Bere se jo s srcem. Pisatelj Zoran Šteinbauer je ustvaril izjemno, nadčutno in globoko zgodbo, ki nagovarja tako male kot velike bralce. Zgodbo, ki v sebi nosi sporočila, kakršna naš čas še kako potrebuje: o naravi, odnosih, sobivanju, odgovornosti in vrednotah, ki nas povezujejo kot ljudi.
Foto: Tara Tkalec
Skoraj vseh 150 strani živi v nadrealistično lepih, ročno ustvarjenih akvarelih, ki jih je z izjemno predanostjo in umetniško širino naslikala Andreja Karba. Njene ilustracije niso le spremljava besedilu, temveč postanejo njegov enakovredni pripovedni del. Vsaka ilustracija diha. Vsaka stran nosi svojo svetlobo.
Pod uredniškim vodstvom Valentine Fras je nastalo delo, ki združuje besedo in likovno umetnost v izjemno celoto. V času norega kapitalizma, nenehnega hitenja in digitalne prenasičenosti je nastala pravljica, ustvarjena na klasičen, potrpežljiv in predan način – z roko, s srcem in z vero v moč besede.
Foto: Tara Tkalec
To je knjiga, ki povezuje. Darilo z dušo. In predvsem pravljica, ki je ne bi smeli omejevati s starostjo. Je zgodba, ki jo lahko beremo na glas. Jo šepetamo. Jo podarimo. Zgodba, ki raste skupaj z bralcem in ob ponovnem branju razkrije novo plast, novo misel, morda celo nekaj novega o nas samih.
In potem na koncu bralca pričaka še nekaj čisto posebnega. Dragoceno pismo.
Ne bom razkrila, kdo ga je napisal. Lahko pa povem, da nosi v sebi izjemno svečanost, širino in moč nagovora – takšno, ki preseže zgodbo samo in postane samostojen glas upanja, odgovornosti in univerzalnih vrednot.
To ni le zaključek pravljice. Je njen odmev.
Takšna dela se rodijo redko. In ko se, si zaslužijo dolgo in svetlo pot med bralce.
Čestitam Zoranu Šteinbauerju, Andreji Karba, Valentini Fras in vsem, ki so sodelovali pri nastanku tega izjemnega dela.
Bella Weaver
Foto: Tara Tkalec
ZORAN ŠTEINBAURER
je rojen na dan Zemlje pred 61. leti. Zase pravi, da ima najlepši poklic: pomagati ljudem, ko telo ali duh izgubita ravnovesje, in teh priložnosti je v delu zdravstvenega tehnika res veliko, in najlepši hobi: lovljenje in brušenje besed. Je avtor štirih romanov in petih pravljic. Gozd se pojavlja v naslovu kar dveh njegovih del: pravljice Kako so se zgodbe vrnile v gozd, ki je svojevrstna duhovno-ekološka zgodba, in v njegovem drugem romanu Izgubljeni gozd, ki je bil nominiran za nagrado modra ptica in vključen v zbirko Bele vrane,
kamor Mednarodna mladinska knjižnica v Mûnchnu uvrsti najboljše mladinske knjige iz svetovne produkcije.Konec lanskega leta je v angleškem prevodu z naslovom The Lost Forest izšel v Kanadi pri založbi Wisdom Path Press. Zoran svoje literarno poslanstvo odkriva v nagovarjanju dobrega v ljudeh, preseganje sebičnosti in ustvarjanje svetlejšega, nežnejšega sveta.
