Foto: AleksandarRistovskiMedia/Wikimedia Commons, CC BY 4.0
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%D0%91%D1%83%D0%B1%D0%B0%D0%BC%D0%B0%D1%80%D0%B0_2026(5).jpg
Avtor: Bella Weaver
JAKOV JOZINOVIĆ - KO GLAS POSTANE PROSTOR ZA ČUSTVA
Mladi glasbenik iz Vinkovcev je v izjemno kratkem času osvojil občinstvo po vsej regiji. Toda za njegovim uspehom niso le karizma, družbena omrežja in velike koncertne dvorane. V njegovem glasu je nekaj, česar ni mogoče ustvariti po naročilu – toplina, ranljivost in sposobnost, da pesem približa ljudem.
Glas je lahko tehnično dovršen, mogočen in prepoznaven. Posebej pa se nas dotakne, ko pevec
z njim izrazi čustva tako pristno, da jih začutimo tudi sami.
Med takšne glasove sodi glas mladega hrvaškega pevca Jakova Jozinovića.
Jakov je v zelo kratkem času postal eno najbolj opaženih imen sodobne regionalne popularne glasbe. Njegov vzpon je bil tako hiter, da ga je težko opisati brez besed, kot sta glasbena senzacija in fenomen. Toda za velikimi besedami, milijonskimi ogledi, razprodanimi dvoranami in množico oboževalcev stoji mlad človek, ki je svojo glasbeno pot začel graditi že dolgo pred tem, ko ga je opazilo najširše občinstvo. Pevec ni postal šele tedaj, ko so njegove priredbe začele dosegati množico ljudi na družbenih omrežjih.
V času, ko mladi pogosto iščejo vzornike predvsem na družbenih omrežjih, je pomembno, kakšno držo kaže človek, ki v zelo kratkem času postane tako prepoznaven.
Prijaznost, hvaležnost in spoštljiv odnos do ljudi so zato vredni enake pozornosti kot glasbene sposobnosti.
Glasba ga je spremljala že prej. Nastopal je v televizijskih oddajah, prepeval na manjših prizoriščih ter postopoma nabiral znanje in izkušnje. Družbena omrežja so njegov glas pozneje ponesla veliko dlje, vendar mu niso mogla podariti tistega, zaradi česar so se ljudje ob njem ustavili. To je že imel.
Imel je glas. Imel je izraz. Predvsem pa ima tisto težko razložljivo privlačnost, ki ji pogosto rečemo faktor X.
Ko poslušalec začuti, da pevec verjame pesmi
V času, ko smo vsak dan obdani z množico novih posnetkov, pesmi in obrazov, ni več dovolj le lepo peti. Pozornost je mogoče pridobiti hitro, veliko težje pa jo je ohraniti.
Jakovu Jozinoviću je uspelo nekaj pomembnejšega od trenutne spletne prepoznavnosti: ustvaril
je občutek povezanosti z občinstvom.
Ko poje, ne deluje, kot da bi želel dokazovati, koliko zmore. Pesmi ne uporablja za razkazovanje svojega glasu, temveč svoj glas prepusti pesmi. Prav zato njegove izvedbe pogosto učinkujejo osebno, čeprav poslušalec ve, da je isti posnetek pred njim slišalo že na tisoče ljudi, morda celo več milijonov.
V njegovem petju je mogoče začutiti nežnost, zadržano ranljivost, veselje in melanholijo. Tudi
ko stopi na velik oder, ostaja v njegovem nastopu nekaj neposrednega.
Občinstvo nima občutka, da ga nagovarja nedosegljiva zvezda, temveč mlad človek, ki se glasbi
popolnoma preda in svojo hvaležnost pokaže brez zadrege.
Morda je prav v tem del razlage njegovega nenavadno hitrega uspeha. Ljudje se lahko navdušijo nad glasom, toda na koncert se vračajo zaradi občutka, ki ga je ta glas pustil v njih.
Jakov zna ustvariti ta občutek.
Od priredb do lastne glasbene zgodbe
Priredbe znanih pesmi so Jakovu pomagale, da ga je spoznalo širše občinstvo. Z njimi je pokazal svoj glasovni razpon, občutek za interpretacijo in sposobnost, da skladbi, ki jo ljudje že dobro poznajo, vdihne nekaj svojega.
Toda za vsakega pevca, ki želi zgraditi trajnejšo glasbeno pot, pride trenutek, ko mora stopiti
iz varnega zavetja znanih melodij ter občinstvu ponuditi lastni repertoar. To je občutljiv prehod.
Poslušalci lahko vzljubijo način, kako nekdo interpretira že uveljavljene skladbe, ni pa
samoumevno, da bodo enako sprejeli tudi njegove nove pesmi.
Jakov je ta korak naredil s skladbo Polje ruža, katere avtorja sta po javno objavljenih podatkih Matija Cvek in Filip Vincek. Aranžma in produkcijo podpisujejo Marko Palameta, Filip
Vincek in Matija Cvek.
Polje ruža je bila premišljena izbira za Jakovov prehod od priljubljenega interpreta priredb do
izvajalca lastnega repertoarja. Pesem je dovolj široka in čustvena za velike odre, vendar hkrati
ohranja toplino, po kateri je postal prepoznaven. V ospredju ni želja po presenečanju za vsako
ceno, temveč melodija, ki jo lahko občinstvo hitro začuti in sprejme.
Skladba je pokazala tudi nekaj drugega: da Jakov ob sebi nima le ljudi, ki razumejo delovanje
glasbenega sveta, temveč ustvarjalce, ki razumejo njegov glas.
PRVENEC JA ZA ČUDA LETIM
Junija 2026 je Jakov predstavil svoj prvi studijski album Ja za čuda letim, ki je izšel pri založbi K.S.V. Na njem je deset skladb: Na mjestu mom, Polje ruža, 4 laste, Meri, Voljela bi to, Raj, Nećeš spavati, Stol za dvoje, Ja za čuda letim in Ja volim.
Album ne poskuša na silo dokazovati, da je Jakov lahko vse hkrati. Njegovo glasbeno podobo
gradi okoli tistega, kar mu najbolj pristaja: čustvene interpretacije, spevnih melodij, velikih
refrenov in besedil, ki govorijo o ljubezni, hrepenenju, bližini, izgubi ter ponovnem vračanju k
sebi.
Na albumu se srečujejo živahnejše pop skladbe in balade, v katerih pridejo do izraza barva njegovega glasu, nadzorovana čustvenost in sposobnost pripovedovanja zgodbe. Čeprav so pri skladbah sodelovali različni ustvarjalci, album ne učinkuje kot naključna zbirka pesmi. Povezuje jih Jakovova interpretacija, zaradi katere poslušalec prepozna skupno čustveno nit.
Pomembno je tudi, da Jakov na prvencu ni sodeloval le kot pevec. Kot eden od avtorjev je
naveden pri skladbah Meri, Ja za čuda letim in Ja volim. To nakazuje, da se njegov ustvarjalni
razvoj ne ustavlja pri interpretaciji, temveč postopoma vstopa tudi v prostor avtorskega
izražanja.
Pri skladbi Meri so kot avtorji navedeni Jakov Jozinović, laurakojapjeva in Matt Shaft. Naslovno
skladbo Ja za čuda letim avtorsko podpisujejo Jakov Jozinović, Matija Cvek in Teo Kolić, pri
skladbi Ja volim pa so kot avtorji navedeni Jakov Jozinović, laurakojapjeva in Matt Shaft.
Prav Ja volim je skladba, s katero lahko občinstvo spozna tudi nekoliko bolj razigrano in
sproščeno Jakovovo plat. Obenem je pomembna zato, ker ga predstavlja kot mladega izvajalca,
ki ne želi le prepevati pesmi drugih avtorjev, temveč pri nastajanju svojega repertoarja
postopoma sodeluje tudi sam.
Za glasom stoji velika ustvarjalna ekipa
Glasbenega uspeha nikoli ne ustvari en sam človek. Pevec je tisti, ki ga občinstvo vidi na odru,
toda za skladbami, videospoti in koncerti stoji veliko ustvarjalnega, organizacijskega in
tehničnega dela.
Pri desetih pesmih Jakovovega prvenca so kot avtorji sodelovali Dragan Brajović, Bojan
Vasić, Jelena Trifunović, Matija Cvek, laurakojapjeva, Matt Shaft, Josip Palameta, Filip Vincek,
Jerko Drljo in Teo Kolić, pri treh skladbah pa tudi Jakov Jozinović.
Zvočno podobo albuma so kot producenti oziroma aranžerji pomagali oblikovati Srđan
Sekulović Skansi, Marko Palameta, Mihael Žipovski, Marko Cvetković, Zoran Švigir, Matt
Shaft, Tomislav Presečki, Milan Rađen in Mahir Sarihodžić.
Njihova imena je vredno navesti ne le zaradi pravilnega priznavanja avtorskega in ustvarjalnega
dela, temveč tudi zato, ker Jakovova glasbena zgodba razkriva moč sodelovanja.
Še posebej razveseljuje, da so del njegove ekipe mladi ustvarjalci, ki dokazujejo, da je
mogoče sodobno popularno glasbo ustvarjati tako, da je dostopna širokemu občinstvu, ne da bi se pri tem odrekla občutku za jezik, melodijo in čustveno sporočilo.
Vsak od sodelujočih je v album vnesel nekaj svojega. Toda njihove različne ustvarjalne
govorice se niso izgubile v medsebojnem tekmovanju. Povezale so se okoli izvajalca, ki zna
pesmi ponotranjiti in jim dati prepoznaven obraz.
RAJ – ČUTNA LJUBEZENSKA PESEM BREZ CENENOSTI
Med skladbami z albuma posebej pritegne pozornost Raj.
Besedilo in glasba: Matija Cvek, Josip Palameta
Aranžma in produkcija: Srđan Sekulović Skansi
Raj je čutna ljubezenska pesem, vendar je njena čutnost izražena nežno, poetično in spoštljivo.
Govori o bližini dveh ljudi in želji po pripadanju, ne da bi postala groba ali cenena. Telesnost v
njej ni uporabljena le kot sredstvo za zbujanje pozornosti, temveč kot nadaljevanje čustvene
povezanosti.
V času, ko so številna besedila zgrajena predvsem na neposrednosti, ponavljanju in hitrem
učinku, je takšen način pisanja dragocen. Avtorja sta ustvarila besedilo, ki govori o intimnosti,
vendar poslušalcu pušča prostor za njegove lastne občutke in predstave.
Jakov pesmi ne zapoje premočno in je ne obremeni z odvečno dramatičnostjo. Prepusti ji, da se
razvija postopoma. Prav zadržanost je ena njenih največjih moči. Njegov glas daje besedilu
toplino, ne da bi posegel v njegovo nežnost.
Raj zato ni le ljubezenska skladba, temveč tudi dokaz, da je mogoče ustvariti sodobno, privlačno
in čutno pesem z lepo izbranimi besedami.
4 LASTE – KO SE DOBRA PESEM IN INTERPRETACIJA SREČATA
Skladba 4 laste je delo naslednjih ustvarjalcev:
Besedilo in glasba: Matija Cvek, Josip Palameta
Aranžma: Tomislav Presečki
Produkcija: Zoran Švigir
Tudi ta pesem pokaže, kako pomembno je pravo srečanje med skladbo in izvajalcem. Dober
pevec lahko tehnično pravilno zapoje številne pesmi, vendar le nekatere v njegovem glasu zares
zaživijo. Pri Jakovu se zdi, da sta Matija Cvek in Josip Palameta prepoznala tisti del njegovega
izraza, v katerem se srečujeta mladost in zrelost.
Jakov je mlad, vendar njegove interpretacije ne učinkujejo prazno ali površinsko. V njih je
občutek, da se zaveda pomena besed, ki jih poje. Prav to daje skladbam dodatno težo in omogoča, da jih za svoje vzamejo poslušalci različnih generacij.
JA VOLIM – RAZIGRANA IZPOVED ZALJUBLJENEGA SRCA
Ja volim je samozavestna, igriva in sproščena ljubezenska pesem zaljubljenega fanta, ki
svojemu dekletu brez zadržkov pokaže, kaj čuti. V njej ni prostora za pretirano težo ali zapletenost – prevladujejo mladostna energija, neposrednost in nalezljiva radost zaljubljenosti.
Da je pesem našla posebno mesto tudi pri občinstvu, potrjuje več kot 25 milijonov ogledov
videospota na YouTubu, s čimer je postala najbolj gledana/poslušana skladba z Jakovovega
albuma. Njena spevnost hitro pritegne, Jakovova sproščena in karizmatična interpretacija pa ji
daje tisto igrivost, zaradi katere si jo želimo poslušati znova.
Besedilo: Jakov Jozinović, laurakojapjeva, Matt Shaft
Glasba: laurakojapjeva, Matt Shaft
Aranžma in produkcija: Marko Palameta
GLASBENIK, KI POVEZUJE GENERACIJE
Med ljudmi, ki spremljajo Jakova in se veselijo njegovih nastopov, niso le najstniki in odrasli. Radi ga imajo tudi otroci. Posebej lepo je opazovati toplino in neposrednost, s katerima sprejema svoje najmlajše občudovalce. Zanje ni le glas z velikega odra, temveč nekdo, ki jim nameni pogled, nasmeh, prijazno besedo in pozornost.
Tudi takšni na videz majhni trenutki veliko povedo o človeku, ki stoji za javno podobo.
Otroci zelo hitro začutijo, kdo jih jemlje resno in kdo se k njim zgolj skloni zaradi fotografije. Prav zato njihov odziv včasih razkrije več kakor številne strokovne analize. Jakovova
sproščenost v pogovoru z otroki in prijazen odnos do njih še dodatno pojasnjujeta, zakaj ga
občinstvo ne sprejema le kot pevca, temveč tudi kot človeka.
V času, ko mladi pogosto iščejo vzornike predvsem na družbenih omrežjih, je pomembno,
kakšno držo kaže človek, ki v zelo kratkem času postane tako prepoznaven. Prijaznost,
hvaležnost in spoštljiv odnos do ljudi so zato vredni enake pozornosti kot glasbene
sposobnosti.
Uspeh, ki vzbuja občudovanje – in tudi primerjanje
Ko se nekomu v zelo kratkem času zgodi tako velik preboj, se ob navdušenju skoraj vedno
pojavijo tudi vprašanja, primerjave in dvomi. To je človeško.
Uspeh nekoga drugega nas lahko navdihne, včasih pa v ljudeh prebudi tudi občutek, da bi morali njegovo vrednost zmanjšati, da bi lažje razumeli, zakaj se je zgodil prav njemu.
Toda glasba ni matematična enačba. Ni mogoče izračunati, kdo si zasluži, da se s svojim glasom
dotakne množice. Tehnična odličnost je pomembna, vendar sama po sebi še ne ustvari
povezanosti. Tudi dobra pesem potrebuje izvajalca, ki mu ljudje verjamejo.
Jakov ima nekaj, česar ni mogoče ustvariti samo s promocijskim načrtom: ljudje ga želijo
poslušati.
To ne pomeni, da je njegov uspeh nastal brez premišljenega dela ali podpore sposobne ekipe.
Nasprotno – njegova pot kaže, kako močna je lahko povezava med naravnim darom,
vztrajnostjo, pravim trenutkom, dobrimi skladbami, sodobnimi komunikacijskimi
potmi in ljudmi, ki znajo prepoznati potencial.
Zato njegovega uspeha ni treba zmanjševati, da bi ostali pravični do drugih glasbenikov.
Prostora za kakovostne glasove je dovolj. Uspeh enega mladega pevca nikomur ničesar ne
odvzame; lahko pa odpre vrata večjemu zanimanju za glasbo, koncerte in nove ustvarjalce.
Ob velikem vzponu tudi želja po ravnovesju
Občudovanje Jakovovega uspeha spremlja tudi povsem človeška skrb.
V zelo kratkem času se je moral iz mladega pevca, ki je nastopal pred manjšim občinstvom in
objavljal spletne priredbe, razviti v izvajalca, od katerega se pričakujejo veliki koncerti, novi
posnetki, intervjuji, potovanja in skoraj nenehna prisotnost v javnosti.
Takšen tempo je zahteven za vsakogar, za zelo mladega človeka pa še posebej.
Zato mu želimo, da ima ob sebi ljudi, ki ne skrbijo le za naslednjo objavo, razprodano dvorano ali novo pesem, temveč tudi zanj. Dobro vodena glasbena pot ne pomeni le ustvarjanja novih priložnosti. Pomeni tudi znati prepoznati, kdaj je dovolj, zagotoviti čas za počitek ter mlademu izvajalcu pomagati ohraniti stik s seboj, družino, prijatelji in življenjem zunaj odra.
Skrb, da nekdo ne bi pregorel, ni dvom o njegovih sposobnostih. Je želja, da bi lahko svoj dar
razvijal dolgo, zdravo in svobodno.
Jakovova iskrenost, hvaležnost in čustvena odprtost so del tistega, zaradi česar ga ima
občinstvo rado. Prav zato bi bilo dragoceno, da mu uspeh teh lastnosti nikoli ne odvzame.
Verjamemo, da ima ob sebi dobro in iskreno ekipo, ki razume, da ne skrbi le za uspešno
glasbeno ime, temveč za mladega človeka, ki mora ob neverjetno hitrem vzponu še vedno
imeti pravico do miru, zasebnosti, počitka in lastnega tempa odraščanja.
SLOVENIJA GA JE SPREJELA
Jakov je maja 2026 dvakrat nastopil v ljubljanskih Stožicah. Veliko zanimanje in odziv obiskovalcev sta pokazala, da njegova priljubljenost ne pozna državnih meja. Slovensko občinstvo ni čakalo, da bi ga kot pomembnega izvajalca najprej dokončno razglasila glasbena stroka – sprejelo ga je neposredno.
Njegova koncertna pot se nadaljuje tudi po Sloveniji. Po trenutno objavljenih podatkih so v
mariborski Dvorani Tabor predvideni štirje nastopi: 6. in 7. novembra ter 18. in 19. decembra 2026 in vsi štirje so že razprodani.
Na koncertih se najjasneje pokaže tisto, česar ne morejo v celoti zajeti niti spletni posnetki
niti številke. Jakov zna vzpostaviti stik z ljudmi pred seboj. Njegova čustvenost na odru ne deluje kot naučena gesta, temveč kot iskren odziv mladega človeka, ki občuti hvaležnost ob tem, da občinstvo z njim poje njegove pesmi.
GLAS, KI MU JE VREDNO PRISLUHNITI
Nihče ne more zanesljivo napovedati, kako se bo razvijala glasbena pot posameznega izvajalca. Dolgotrajna kariera zahteva veliko več kot en uspešen trenutek: zahteva dobre pesmi, premišljene odločitve, vztrajnost, učenje ter skrb za glas in človeka, ki stoji za njim.
Toda Jakov Jozinović ima pomembna izhodišča. Ima prepoznaven glas, karizmo, občutek za
interpretacijo in občinstvo, ki v njem prepoznava nekaj pristnega. Ima tudi ustvarjalno ekipo, ki mu je s prvim albumom pomagala narediti prehod od priljubljenega izvajalca priredb do pevca z lastnim repertoarjem in prvimi avtorskimi izkušnjami.
Njegov prvenec zato ni le zbirka desetih skladb. Je začetek novega obdobja njegove poti in
prvi resnejši odgovor na vprašanje, kdo želi Jakov Jozinović postati kot samostojni glasbeni
ustvarjalec in izvajalec.
Odgovor še ni dokončen – in prav je tako. Star je šele enaindvajset let. Pred njim je dovolj časa, da raziskuje, raste, se spreminja in nas preseneča.
Morda je najlepše, kar mu lahko v tem trenutku zaželimo, prav to: naj leti visoko,
vendar naj mu ob tem nihče ne odvzame pravice, da kdaj leti tudi počasneje.
Kajti glas, kot je njegov, je dobro slišati.
Članek je del rubrike TaKultura – Glasbeni svet na spletnem Portalu TaRaja.
Pri jezikovnem pregledu besedila je bila uporabljena pomoč umetne inteligence. Končno vsebino je pregledala in potrdila avtorica prispevka Bella Weaver.
