Meditacij je več vrst in veliko je šol in tehnik, ki učijo meditacije. Namen meditacij je obuditi notranje zavedanje, širiti Zavest in duhovno rasti, se spoznavati in biti kvalitetno sam s seboj, povezan z Vsem, kar je bilo, je in bo. Skozi meditacije se soočamo tudi z nesrečnimi energijami čustev, omejujočih misli in strahov, ki stiskajo obroče okoli naših src in se v meditaciji transformirajo, presvetljujejo, mi pa se osvobajamo, prebujamo v Zavedanje in postajamo gospodarji lastne resničnosti.
Ko se boste odločili za meditacijo, poskrbite, da vas pol ure ali uro ne bo nihče motil. Niti domači, telefon ali obiski. Ko ste v meditaciji, ste v posebnem stanju zavesti, ki ga ni priporočljivo prekiniti, ker se tako iz globokega stanja zavesti prehitro vrnete v fizično dimenzijo. To bi lahko primerjali s skokom na glavo iz desetega nadstropja v pritličje.
Zato med meditacijami nikoli ne odpiramo oči. Meditacije nikoli hitro ne prekinite, pa čeprav zvoni telefon ali poštar pri vratih, čeprav v sobo vstopi kdorkoli in vas ogovori. Vedno štejte od deset nazaj proti ničli. Zavedajte se, da ste v sobi ali prostoru, kjer ste, zavedajte se svojega fizičnega telesa, dejstva da ste tukaj in zdaj, se najprej rahlo premaknite in šele, ko ste pripravljeni, odprite oči. Če bi ob katerikoli motnji, ko smo v meditaciji, takoj odprli oči, bi nas lahko močno bolela glava, morda bi občutili vrtoglavico ali pa bi celo imeli občutek, da nismo celi ali prizemljeni.
Če se vam to zgodi, se zavestno z vsemi svojimi dimenzijami – s svojim fizičnim, eteričnim, čustvenim, mentalnim, duhovnim in percepcijskim telesom – v svojih mislih povežite s središčem Svetlobe v središču Zemlje. Občutite, kako z vsemi temi telesi poganjate korenine proti temu središču in kako napetost v vas popušča. Ko boste umirjeni in se boste bolje počutili, se zopet zavedajte, da ste v tistem prostoru, kjer ste v tistem trenutku in ko boste pripravljeni, odprite oči.
Med meditacijo udobno sedimo. Lahko si izberemo položaj lotosovega cveta (znani položaj Bude), sedimo po turško ali s stegnjenimi nogami, če sedimo na tleh. Lahko meditiramo sede na stolu, postelji ali zofi. Roke so razprte, ne sklenjene. Lahko počivajo na kolenih ali stegnih.
Meditiramo z zaprtimi očmi. Morda nas bodo na začetku, če smo novinec, motili zvoki iz okolice, zato zunanji hrup čimbolj omejimo. Ugasnemo radio, televizijo, morda nas bo motilo celo tiktakanje ure. Sčasoma se bomo na zunanje zvoke privadili in ne bodo več moteči, vendar vedno meditiramo v tišini. Če imamo v začetku težave omejiti svoj miselni tok, ker nas vsakodnevne misli preveč begajo in se zaradi njih ne moremo sprostiti, lahko poskusimo tako, da pričnemo z najbolj enostavno sprostitveno meditacijo tako, da se prepustimo mirni in nežni glasbi, da nas njen tok odnese in z njim naše misli.
Tako bomo sčasoma pripravljeni tudi na vodene meditacije, kjer sledimo vodstvu. V takih meditacijah smo nezavedno zavestno aktivni in sledimo vsemu kar se dogaja. Sčasoma boste sposobni meditacije v svojem ritmu izvajati tudi sami.
Med vodenimi meditacijami, ki jim boste sledili, se ne trudite videti tistega, kar vam pripovedujejo, pa čeprav z zaprtimi očmi. Ne poizkušajte »videti«, temveč si dovolite tudi občutiti, vedeti, izkusiti, slišati, se zavedati in videti z notranjimi očmi. Ne zanašajte se samo na svojih fizičnih pet čutov, temveč si dovolite razviti in razvijati tudi šesti čut, ki še spi v vas in svoje tretje – notranje oko, ki je v čelu med očmi.
O izkušnji vaše meditacije, o tem kar ste oziroma boste doživeli v njej, se lahko na koncu s partnerjem ali prijateljem pogovorite, če boste tako začutili, lahko pa si doživetje tudi zapišete.
Meditacija je stanje, v katerem omejimo svoj miselni tok in smo v stanju brez vsakodnevnih misli.
Tako lahko začutimo tišino in iz nje nam lahko spregovori naš notranji glas, naša Duša in Srce, naši notranji vodniki, Bog-Boginja, Keter in Sveti Duh-Ona-On. Ta glas je zelo tih, prihaja iz naših največjih globin, zato ga lahko zaslišimo le v tišini, saj ga v hrupu ne moremo prepoznati, ne zaslišati, niti mu slediti.
Samega sebe lahko spoznaš le v tišini. Bodite čim večkrat v tišini, ki ima več obrazov. To je lahko meditacija, počitek, sprehod v naravi, tek, kolesarjenje ali karkoli drugega, ob čemer omejimo ali utišamo zunanje vplive, zvoke, hrup. To je čas, ko smo kvalitetno sami s sabo, kar pomeni, da v tem času nismo obremenjeni s skrbmi za prihodnost, s spomini na preteklost, z razmišljanjem in tuhtanjem. To je čas, ko se znebimo vseh miselnih dejavnosti, ki obremenjujejo naš razum. Poskušamo doseči stanje brez misli, stanje, v katerem ne mislimo nič. Šele iz tega stanja se lahko spustimo v svoje globine, kjer prebiva naš pravi Jaz in potrpežljivo in ljubeče čaka na nas.
V tišini lahko spoznaš, od kod in zakaj prihajaš. V tišini lahko spoznaš, da si bitje Svetlobe, Ljubezni in Radosti. V tišini lahko izveš odgovore na vsa vprašanja. Le zaupati si moraš.
