KAKŠEN SVET ZAPUŠČAMO MLADIM?
Avtor: Informativni klub Taraja
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 1999 razglasila 12. avgust za
Mednarodni dan mladih. Namen tega dne ni zgolj praznovanje mladosti, temveč opozoriti na
izzive, s katerimi se mladi srečujejo po vsem svetu, ter spodbuditi države, ustanove, družine in
celotno družbo, da mladim namenimo več pozornosti, razumevanja in priložnosti. Po več kot četrt stoletja se zato velja vprašati, ali smo to sporočilo res vzeli za svoje. Ob takšnih dnevih običajno poslušamo podobne besede. Mladi so naša prihodnost. Svet stoji na njih. Verjeti moramo vanje. Težko bi se s tem ne strinjali. Vprašanje pa je, ali te besede tudi
živimo.
V Taraji se zavedamo, da digitalna doba mladim prinaša številne priložnosti, hkrati pa tudi
izzive, ki jih ne smemo spregledati. Vse več časa pred zasloni, vse manj poglobljenega branja in
nenehen tok informacij puščajo posledice. Toda ob tem se ne želimo ustaviti le pri vprašanju,
kaj mladi počnejo. Veliko pomembnejše se nam zdi vprašanje, kako se danes počuti mlad človek in kakšen svet smo mu odrasli pripravili.
Odrašča v svetu, ki mu vsak dan dopoveduje, da mora biti uspešen, samozavesten, izviren, lep,
učinkovit in vedno nasmejan. Če mu kaj spodleti, naj čim prej poskusi znova. Če ga kaj boli, naj
tega ne pokaže. Če se izgubi, naj čim prej najde novo smer. Ob tem pa vse pogosteje pozabljamo, da tudi mladi potrebujejo občutek, da jih nekdo razume. Ni naključje, da strokovnjaki že več let opozarjajo na porast duševnih stisk med mladimi. Ne zato, ker bi bila današnja generacija šibkejša od prejšnjih. Temveč zato, ker živi v svetu, ki človeka prepogosto vrednoti po njegovi podobi navzven in vse redkeje po tem, kdo v resnici je.
Ne vemo, ali smo kot družba pripravljeni priznati, da ob vsem tem vse bolj izgubljamo
sposobnost, da bi se drug drugemu zares posvetili: da bi si vzeli čas za pogovor, potrpežljivo
poslušali in skušali razumeti človeka ob sebi. Ob vseh razpravah o umetni inteligenci, digitalizaciji in novih tehnologijah se redko vprašamo, kaj se dogaja z našim notranjim svetom. S čim ga hranimo?
Odgovorov nam danes ne manjka. V nekaj sekundah lahko izvemo skoraj vse. Toda vedeti še ne
pomeni razumeti. Razumevanje zahteva nekaj drugega: čas, dvom, pripravljenost, da
prisluhnemo človeku, ki razmišlja drugače od nas, in sposobnost, da se za trenutek ustavimo.
Če želimo mladim pomagati, jim ne bomo pomagali zgolj z lepimi besedami in dobrimi nameni.
Pomagali jim bomo predvsem tako, da bomo ustvarjali okolje, v katerem bo dovolj prostora za
pogovor, razmislek in kakovostne vsebine.
Prav zato se nam v Informativnem klubu Taraja med drugim zdi pomembno opozarjati na
vrednost kakovostne pisane besede in tiskanih besedil. Ne zato, ker bi bili proti tehnologiji. Tega sveta ni mogoče in ni smiselno zavračati.
Tehnologija nam je prinesla številne možnosti, ki si jih še pred nekaj desetletji nismo znali predstavljati. Toda človek, ki bere knjige, poglobljene članke, intervjuje in življenjske zgodbe, gradi nekaj, česar ni mogoče izmeriti z všečki, številom sledilcev ali hitrostjo internetne povezave.
Gradi svoj notranji svet. In prav ta notranji svet človeku pomaga, da zna razmišljati s svojo glavo, da zna ločiti pomembno od nepomembnega, resnico od manipulacije, sočutje od brezbrižnosti.
Branje tiskanih besedil ni cilj. Je eno od sredstev, s katerimi človek ohranja sposobnost
razmišljanja, poglabljanja in razumevanja. V času, ko je vsega preveč, postaja prav to ena
največjih vrednot.
Svoje misli je z nami delila Bella Weaver
Morda zato Mednarodni dan mladih ni predvsem priložnost, da mladim čestitamo. Morda je predvsem priložnost, da se odrasli vprašamo, kakšen svet jim zapuščamo. Svet, v katerem bodo tekmovali drug z drugim, ali svet, v katerem bodo znali drug drugega poslušati? Svet, v katerem bodo iskali bližnjice, ali svet, v katerem bodo razumeli, da imajo znanje, kultura, pogovor in kakovostna pisana beseda še vedno moč spreminjati človeka?
Na ta vprašanja ne bomo odgovorili z eno objavo na družbenih omrežjih. Odgovarjali bomo vsak dan: s tem, kako bomo govorili z mladimi. Kako jih bomo poslušali. Kaj jim bomo dali brati. In predvsem s tem, kakšen zgled jim bomo sami. Kajti mladi ne potrebujejo popolnih odraslih.
Potrebujejo prisotne odrasle: takšne, ki si bodo vzeli čas zanje, jih poslušali in jim s svojim
zgledom pokazali, da je človek vedno pomembnejši od hrupa sveta.
