DRŽAVA ZAOSTRILA PRAVILA O BOLNIŠKI ODSOTNOSTI: KJE SO MEJE NADZORA IN PRAVICE POSAMEZNIKA?
Avtor: Informativni klub Taraja
Konec leta 2025 je Državni zbor sprejel Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju
zdravstva (ZDIUPZ), katerega namen je izboljšati dostopnost do zdravstvenih storitev in
zagotoviti dodatne zmogljivosti. Med njegovimi določbami pa po našem mnenju posebej
izstopa 22. člen, ki zaostruje pravila glede začasne zadržanosti od dela.
Prav temu členu, ki neposredno vpliva na zavarovance in njihove pravice, se v tem članku posebej posvečamo, dodatne razlage in viri pa so navedeni na koncu članka.
Med ključnimi spremembami so okrepljen nadzor, natančneje določena pravila ravnanja in strožje sankcije v primeru kršitev. Vendar pa se v praksi hitro pokaže, da takšne spremembe odpirajo tudi pomembna vprašanja.
Koliko so pravila jasna? Kako se izvajajo? In predvsem – kako vplivajo na ljudi, ki so dejansko bolni? Kajti ko zbolimo, pričakujemo predvsem mir, čas za okrevanje in občutek varnosti. Prav tu se odpira širši razmislek – kje je meja med potrebnim nadzorom in pravicami posameznika.
Kaj danes pomeni zdravljenje?
Iz razlage Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije izhaja, da so kot dopustni odhodi priznane zdravstvene storitve v okviru uradne medicine, medtem ko dopolnilne oziroma alternativne oblike zdravljenja v ta okvir ne sodijo. Na prvi pogled je meja jasna. Poraja pa se vprašanje, ali je tudi življenjska.
Mnogi ljudje zdravljenje razumejo širše – kot kombinacijo klasične medicine in podpornih pristopov, ki jim pomagajo pri okrevanju. Ne kot nadomestilo, ampak kot dopolnilo. Če nekaj posamezniku dejansko pomaga – bodisi fizično bodisi psihično – se zato pojavi vprašanje: ali naj bo to že vnaprej izključeno iz dopustnega ravnanja?
Več odgovornosti – in več presoje – za osebnega zdravnika
Pomemben del nove ureditve je tudi večja vloga izbranega osebnega zdravnika. 22. člen mu ne nalaga le odločanja o bolniški odsotnosti, temveč tudi presojo ravnanja zavarovanca v tem času. To pomeni, da zdravnik ne odloča samo o zdravljenju, ampak tudi o tem, ali so določeni odhodi dopustni. S tem se njegova vloga bistveno razširi.
Iz pojasnila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije izhaja, da alternativne oblike zdravljenja niso priznane kot zdravstvene storitve. Hkrati pa se lahko drugi odhodi presojajo individualno – če ne vplivajo negativno na zdravstveno stanje. V takšnih primerih mora osebni zdravnik to jasno določiti v navodilih in zabeležiti v zdravstveni dokumentaciji. To pomeni, da pomemben del odločanja prehaja na zdravnika.
V praksi pa to odpira vprašanje – ali imajo zdravniki dovolj jasna navodila za enotno odločanje ali pa lahko pride do različnih odločitev v podobnih primerih.
Na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije smo naslovili prošnjo za podrobnejšo razlago 22. člena interventnega zakona na področju zdravstva in še pred sprejetjem pravilnikov prejeli naslednji odgovor:
»Spoštovani,
v zvezi z vašo prošnjo za razlago 22. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva pojasnjujemo, da so v pripravi pravilniki, ki bodo podrobneje opredeljevali z zakonom sprejete institute.
Navedeni člen sicer določa, da se zavarovanec med začasno zadržanostjo od dela nahaja na naslovu svojega prebivališča, ki pa ga lahko zapusti zaradi zdravstvenih storitev v javni mreži ali samoplačniško (ne sodijo pa v ta sklop nezdravstvene storitve, kot so storitve altenativnega zdravljenja), nege ožjega družinskega člana (če se ta ne izvaja na istem naslovu) ali sobivanja.
Za vse ostalo se bo presojalo, če to ne vpliva negativno na zdravstveno stanje zavarovane osebe, in bo v tem primeru moral izbrani osebni zdravnik to določiti z navodili. Če bo med zdravstveno storitvijo uveden nadzor, bo zavarovanec predložil potrdilo zdravnika, za nezdravstvene storitve pa bo torej potreben vpis v zdravstveno kartoteko.
Lep pozdrav, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije«
Pravice posameznika in vloga države
Država ima pravico in dolžnost urejati zdravstveni sistem. Hkrati pa ima posameznik pravico do zdravstvenega varstva ter do spoštovanja svoje telesne in duševne celovitosti, kot to zagotavljata 51. in 35. člen Ustave Republike Slovenije. Tu mora obstajati ravnotežje. Vprašanje pa je, ali je v praksi vedno tudi ohranjeno.
Vprašanje sorazmernosti
Ključno vprašanje ni, ali pravila potrebujemo. Vprašanje je, kako stroga naj bodo. Če je cilj preprečevanje zlorab, se lahko vprašamo – ali bi bilo mogoče ta cilj doseči tudi z več individualne presoje, ne pa s splošnimi omejitvami.
Občutek omejitve
V praksi se vse pogosteje pojavlja še nekaj. Nekateri ljudje opisujejo, da se med bolniško odsotnostjo ne počutijo več kot nekdo, ki okreva, ampak kot nekdo, ki je pod nadzorom. In ta občutek ni nepomemben. Lahko vpliva na počutje, psihično stanje in tudi na samo okrevanje.
Pravna dilema
V tem okviru se odpira tudi vprašanje razmerja do Zakona o pacientovih pravicah.
Ta zakon poudarja:
• spoštovanje dostojanstva,
• varstvo telesne in duševne celovitosti,
• ter pravico pacienta do sodelovanja pri zdravljenju.
Če se pravila uporabljajo preveč restriktivno, se lahko pojavi vprašanje – ali je to ravnotežje še vedno ustrezno.
Med nadzorom in zaupanjem
Razprava o 22. členu tako ni le vprašanje pravne razlage, temveč vprašanje odnosa med sistemom in človekom. Kot kažejo tudi javno izraženi pomisleki strokovnih služb in medijskih analiz, zakon odpira več pomembnih dilem:
- glede jasnosti pravil,
- glede enotne uporabe v praksi,
- ter glede vpliva na dejanski položaj zavarovancev.
Zdravstveni sistem je najmočnejši takrat, ko poleg nadzora ohranja tudi zaupanje – in ko pravila ne ustvarjajo občutka omejitve, temveč prostor za varno, dostojanstveno in učinkovito okrevanje.
22. ČLEN INTERVENTNEGA ZAKONA NA PODROČJU ZDRAVSTVA
(navodilo o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela)
(1) Ne glede na 81. člen ZZVZZ imenovani zdravnik odloča tudi o odhodu zavarovanca med njegovo začasno zadržanostjo od dela v državo, ki ni država kraja njegovega prebivališča, četudi začasno zadržanost od dela ugotavlja izbrani osebni zdravnik.
(2) Odhod zavarovanca v drugo državo na podlagi prejšnjega odstavka se dovoli zaradi opravljanja zdravstvenih storitev zavarovancu ali drugega opravičljivega osebnega razloga zavarovanca in če odhod v drugo državo ne vpliva negativno na zdravstveno stanje zavarovanca. V odločbi iz prejšnjega odstavka se določi tudi obdobje, za katero se zavarovancu dopusti odhod v drugo državo.
(3) V primeru ugotovljene začasne zadržanosti od dela izbrani osebni zdravnik, imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija določi trajanje in razlog začasne zadržanosti od dela ter navodila o ravnanju zavarovanca med njenim trajanjem (npr. režim gibanja, strogo ležanje, počitek, sprehodi). Izbrani osebni zdravnik svojo odločitev iz prejšnjega stavka zapiše v zdravstveno dokumentacijo zavarovanca. Z navodili o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela, iz katerih ni razvidno zdravstveno stanje zavarovanca, se pisno seznani delodajalca in zavarovanca. Odločba imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije, ki jo prejme delodajalec, ne sme vsebovati podatkov o zdravstvenem stanju zavarovanca.
(4) Izbrani osebni zdravnik zavarovanca seznani z navodili iz prejšnjega odstavka in jih vnese v portal za paciente v upravljanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje ali javnega podjetja, kot ga določa zakon, ki ureja digitalizacijo zdravstva, pri čemer se zavarovancem ob vpisu navodil posreduje tudi elektronsko sporočilo z navodili na elektronski naslov pacienta, vpisan v centralni zbirki podatkov o pacientih, kot jo določa zakon, ki ureja digitalizacijo zdravstva. Zavarovanec, ki v centralni zbirki o pacientih ne zagotovi veljavnega elektronskega naslova, je dolžan navodila od izbranega osebnega zdravnika pridobiti sam.
(5) Zavarovanec se med začasno zadržanostjo od dela nahaja na naslovu svojega prebivališča, ki ga lahko zapusti zaradi opravljanja zdravstvenih storitev, nege ožjega družinskega člana, ki je ne izvaja na naslovu svojega prebivališča, sobivanja ali če izbrani osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija oceni, da odhod z naslova prebivališča ne vpliva negativno na zdravstveno stanje zavarovanca. V primerih iz prejšnjega stavka lahko zavarovanec med začasno zadržanostjo od dela zapusti kraj svojega prebivališča, če izbrani osebni zdravnik to določi z navodili o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela.
(6) Podrobnejšo vsebino navodil o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela ter način in roke seznanitve delodajalca in zavarovanca s temi navodili določi Zavod s soglasjem ministra, pristojnega za zdravje.
Viri:
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2025-01-3976
https://n1info.si/zdravje/nadzor-pri-bolniskih-delodajalec-bo-lahko-videl-kaksen-rezim-gibanja-vam-je-predpisal-zdravnik/
https://www.24ur.com/novice/slovenija/sprejeli-zakon-o-zdravstvenih-ukrepih-dodatni-nadzori-in-dodatki.html
https://www.24ur.com/novice/slovenija/zzzs-doslej-odkril-eno-krsitev-v-teku-se-14-postopkov.html
https://www.24ur.com/novice/slovenija/zzzs-dolocil-sedem-rezimov-gibanja-med-bolnisko-odsotnostjo.html
https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4281
https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/zakon-o-dodatnih-interventnih-ukrepih-na-podrocju-zdravstva-zdiupz-321642
