Fibromialgija v življenju in umetnosti Fride Kahlo

Velika mehiška slikarka Frida Kahlo (1907–1954) je brez dvoma ena najbolj intenzivnih in čustvenih umetnic dvajsetega stoletja. Fridino življenje se je močno spremenilo pri 18 letih, ko je bila udeležena v strašni nesreči. Tramvaj je močno trčil v avtobus, v katerem se je peljala. Utrpela je več zlomov kosti, vključno s tretjim in četrtim ledvenim vretencem, ter globoko rano v trebuhu, ki ji jo je zadala kovinska palica. Več mesecev je bila zaprta v mavčnem stezniku. Od takrat naprej je Frida trpela hude, razširjene bolečine in globoko utrujenost. Splošna bolečina in izčrpanost sta jo spremljali do konca življenja.

Skozi leta so ji predlagali različne diagnoze, da bi razložili njeno kronično bolezen, kot sta tuberkuloza in sifilis, ki pa so bile pozneje izključene. Prejela je različne vrste zdravljenja, vključno z zdravili in dolgimi obdobji zaprtja v kovinskem ali mavčnem stezniku. V prizadevanjih za lajšanje bolečin je prestala več ortopedskih operacij na hrbtenici, tako v Mehiki kot v Združenih državah, brez izboljšanja simptomov.

Kljub izčrpavajoči bolezni je bila Frida vključena v aktivno družbeno življenje. Imela je burno poroko s slavnim mehiškim muralistom Diegom Rivero. Veliko je potovala in se srečevala s svetovnimi voditelji in umetniškimi osebnostmi svojega časa.
Slikati je začela po svoji nesreči. V obdobjih imobilizacije v mavčnem stezniku je uporabljala posebno stojalo, na baldahin njene postelje pa je bilo pritrjeno ogledalo, da se je lahko osredotočila nase. Čeprav je svoje slikarske veščine večinoma pridobila kot samouk, je bila seznanjena tudi s tradicionalnimi slikarskimi šolami. Bila je ponosna na svoje mehiške korenine.

Med drugim je bila tudi revolucionarka, ki je želela doseči pravice za vse, še posebej za tiste, ki so bili zapostavljeni. Nadrealisti so jo imeli za eno svojih. Njeni avtoportreti so strastni. Tesnoba in bolečina sta pogosti temi njenega dela. Ta čustva so dramatično izražena na njeni oljni sliki, »The Broken Column”. Kot je opazil Hayden Herrera, Fridina odločna brezobzirnost ustvarja skoraj neznosno napetost. Bolečino poživijo žeblji, zabiti v razgaljeno telo. Vrzel, ki spominja na potresno razpoko, razcepi njen torzo. Odprto telo kaže na operacijo. Znotraj njenega trupa vidimo počen ionski steber. Bele naramnice steznika so poudarile njeno lepo telo. Njeni boki so oviti v oblačilo, ki spominja na krščansko mučeništvo. Z dostojanstvom strmi naravnost predse. Solze ji polzijo lica, a njene poteze nočejo jokati. Ogromna in pusta ravnica v ozadju sporoča: “Za razlago Fridine kronične bolezni ponujamo alternativno diagnozo.”

Naše mnenje je, da je imela posttravmatsko fibromialgijo. Za ta prevladujoči sindrom so značilne trdovratna razširjena bolečina, kronična utrujenost, motnje spanja in vegetativni simptomi ter prisotnost občutljivih točk na natančno definiranih anatomskih področjih. Koncept fibromične algije kot klinične entitete, kot jo poznamo danes, verjetno ni bil znan večini zdravnikov zgodnjega dvajsetega stoletja.

Naša diagnoza pojasnjuje njeno kronično, hudo, razširjeno bolečino, ki jo spremlja globoka utrujenost. Pojasnjuje tudi neodzivnost na različne oblike zdravljenja. Začetek fibromične algije po fizični travmi je dobro znan. Risba v Fridinem dnevniku okrepi naš diagnostični vtis. Upodablja sebe v bolečinah in 11 puščic kaže na anatomska mesta, ki so blizu običajnih točk fibromialgije. Seveda, ker je fibromialgija bolezen brez anatomskih posledic, naše trditve ni mogoče dokazati ali ovreči. Kar se zdi gotovo, je, da Fridini avtoportreti izražajo razširjeno bolečino in tesnobo s čustvenimi prelivi, ki jih bolniki s fibromialgijo pogosto uporabljajo za opisovanje njihove bolezni.

Več o tej bolezni lahko izveste tukaj:
https://www.abczdravja.si/gibala-kosti-misice-sklepi/fibromialgija/

Vir:
https://www.researchgate.net/publication/230184689_Fibromyalgia_in_Frida_Kahlo%27s_life_and_art