Bolezen ni osamljen dogodek, ki nastane v določenem trenutku. Njeni nastavki so bili oblikovani že dosti prej, preden smo zmožni opaziti njene prve znake. Pogosto že zgodaj v otroštvu, ko smo se naučili, da je bolje, da smo nevidni, ponižini ali da naša čustva niso primerna, zaželena, morda celo škodljiva. 

Čeravno je bilo za otroka v dani situaciji morda nujno, da razvije takšne varovalne mehanizme, bodo ravno ti vzorci dolgoročno lahko usodni za zdravje. Bolezen je upor telesa, ko si posameznik na svoja pleča naloži več, kot zmore ali je dolžan nositi. Naša družba časti ljudi, ki svojemu delu in poslanstvu podredijo vse svoje življenje, prevzemajo vedno nove naloge in dolžnosti drugih, ki nikoli ne rečejo NE, tiste ki vedno ohranijo nasmejan obraz, matere in ženske, ki tiho in brez pritoževanja prevzamejo skrb za dom in družino ter pri tem popolnoma zanemarijo svoje potrebe in želje, otroke, ki so že v mladih letih pokazali izjemno požvrtvovalnost in prevzeli skrb za svoje sorojence, včasih celo starše. 

Mate opozarja, da ima takšno samožrtvovanje lahko visoko ceno. Ko nismo zmožni postaviti jasnih meja na psihološkem in medosebnem polju, bo to dobilo svoj odraz tudi na ravni telesa. V knjigi nas popelje skozi veliko osebnih zgodb ljudi, ki jih je zdravil sam ali jih je intervjuval za namene knjige.

Če bi lahko posebej izbrala skupino, ki bi ji želela najprej predstaviti to knjigo, bi težko izpustila zdravnike in druge delavce v zdravstvu. A morda je še pomembneje, da knjigo berejo starši odraščajočih otrok. Oni so tisti, ki danes postavljajo temelje za zdravo prihodnost.

Dr. Urška Žugelj, razvojna psihologinja