Foto: https://ambulanta-zdravje.si/zdravnik/mag-travm-iztok-pilih/
Jezikovni pregled: Mojca Blažej Cirej
Avtor: TARA TKALEC, mag. graf. inž.
KOT ČLAN AMERIŠKE AKADEMIJE ORTOPEDSKIH KIRURGOV STE OSREDOTOČENI NA POŠKODBE IN BOLEZNI SKLEPOV, KOT SO: KOLENO, RAMA, GLEŽENJ, KOMOLEC, SKLEPI ROK IN STOPAL. UKVARJATE SE TUDI Z ZDRAVLJENJEM POŠKODB IN OKVAR KOSTI TER HRBTENICE, PA TUDI Z ZDRAVLJENJEM DRUGIH POŠKODB MIŠIČNO-KOSTNEGA SISTEMA. TO JE KAR ŠIROKO PODROČJE, KI ZAHTEVA MNOGO ZNANJA IN ŠTUDIJA. KJE VSE STE GA NABIRALI?
Leta 1988 sem končal študij medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Takoj po študiju sem se zaposlil na Travmatološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje, kjer sem leta 1990 začel specializacijo iz splošne kirurgije. Končal sem jo s specialističnim izpitom leta 1994 na Kliničnem oddelku za travmatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in prejel naziv »specialist splošne kirurgije«.
V letu 1993 sem se dodatno zaposlil kot mladi raziskovalec na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, kjer sem leta 1997 uspešno opravil magistrsko nalogo s področja travmatologije in prejel naziv »magister travmatologije«.
V letih od 1996 do 2000 sem se na področju artroskopske kirurgije in ortopedske športne kirurgije izpopolnjeval v Antwerpnu (Belgija) pri prof. dr. Marcu M. Martensu in kot štipendist revije Arthroscopy v več mestih v ZDA pri številnih vodilnih kirurgih s tega področja. V letih od 2001 do 2005 sem bil član uredniškega odbora revije Arthroscopy, ki je še vedno vodilna revija na svetu na področju artroskopske kirurgije.
Po končani specializaciji sem se redno zaposlil na Travmatološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje, kjer sem bil od leta 2000 vodja artroskopskega tima. Leta 2001 sem se kot vodja artroskopskega tima zaposlil na Travmatološkem oddelku Splošne bolnišnice Maribor (Univerzitetni klinični center Maribor) in tam deloval vse do leta 2019.
Leta 2003 sem ustanovil Arthron, Zavod za sklepne in športne poškodbe Celje, ki ga od ustanovitve vodim kot direktor. V letu 2011 sem odprl Arthron, Kliniko za sklepe, hrbtenico in poškodbe, s sedežem v Ljubljani (Ukmarjeva ulica 2).
»Nekje sem slišal, da če je delo tudi človekovo poslanstvo, ga to polni z energijo. Občutek imam, da je medicina res moje poslanstvo.«
mag. trav. IZTOK PILIH, dr. med., spec. kirurg
KAJ VAS JE VODILO K ODLOČITVI, DA GRESTE MED ZASEBNIKE?
Predvsem omejitve, ki sem jih imel v javnem sistemu – omejitve glede tega, kaj sem lahko delal in koliko sem lahko delal.
TOREJ SO PRI VAS PREGLEDI SAMOPLAČNIŠKI, KAJ PA OPERACIJE IN DRUGI POSEGI?
Da, pregledi so samoplačniški, pri operacijah pa je tako: večina je samoplačniških ali pa jih pokrijejo zasebne zdravstvene zavarovalnice. Imam pa omejeno možnost izvajanja artroskopskih operacij ramena in kolena na napotnico. Število teh operacij se spreminja glede na podeljeno število posegov, kot jih določi Zavod za zdravstveno zavarovanje.
NA KATERIH PODROČJIH DELUJETE?
Delujem na področjih travmatologije in ortopedije. Ukvarjam se s poškodbami in obolenji mišično-kostnega sistema. Predvsem sem usmerjen v zdravljenje sklepov, zlasti rame, komolca, kolena in gležnja. Ukvarjam se tudi s poškodbami in obolenji hrbtenice, vendar hrbtenice ne operiram.
ALI BI NAM LAHKO NA KRATKO POJASNILI ULTRAZVOČNO VODENE POSEGE IN V KATERIH PRIMERIH PRIDEJO V POŠTEV?
Pri ultrazvočno vodenih posegih s pomočjo ultrazvoka sledimo prodiranju igle v tkivo. Najpogosteje uporabljamo takšen način za injiciranje različnih zdravil na točno določena mesta v tkivih ali pa z njim odstranjujemo v tkivih nakopičeno tekočino (punkcija). S pomočjo ultrazvoka injiciramo zdravila v večino sklepov.
PRI ZDRAVLJENJU SKLEPOV UPORABLJATE PREDVSEM MINIMALNO INVAZIVNE TEHNIKE – ARTROSKOPSKE OPERACIJE (KOLENO, RAMA, KOMOLEC, GLEŽENJ) IN INJEKCIJE PLAZME, BOGATE S TROMBOCITI, HIALURONSKE KISLINE IN MATIČNIH CELIC.
V KATERIH PRIMERIH JE ZA ZDRAVLJENJE POŠKODB DOVOLJ KONSERVATIVNA METODA S FIZIOTERAPIJO, KDAJ PA JE TREBA SEČI PO DRUGIH METODAH IN KDAJ JE SMISELNO ZDRAVITI Z INJEKCIJAMI PLAZME, HIALURONSKE KISLINE IN MATIČNIH CELIC, KDAJ PA JE NUJEN ARTROSKOPSKI ALI PA CELO KLASIČNI KIRURŠKI POSEG?
Kombiniramo različne metode zdravljenja. Najprej moramo ugotoviti, kaj je narobe. Ko to ugotovimo, vidimo, ali je problem v sklepu mehanski ali ne. Če je problem mehanski, potem je običajno potrebna operacija. Če ne najdemo jasnega mehanskega vzroka, najprej poskusimo s fizioterapevtskim in/ali injekcijskim zdravljenjem. Fizioterapija je tudi nepogrešljiv način zdravljenja po izvedenih operativnih posegih.
Za zdravljenje z injekcijami uporabljamo plazmo, bogato s trombociti, in matične celice. Oba načina zdravljenja delujeta regenerativno (stimulirata procese popravljanja tkiv) in zdravita protivnetno (zmanjšujeta znake vnetja: bolečino, oteklino, rdečino, toploto in moteno funkcijo). Matične celice v primerjavi s plazmo, bogato s trombociti, nekoliko močnejše delujejo, in to traja dlje časa. Regenerativnemu in/ali operativnemu zdravljenju običajno sledi še zaščitno zdravljenje – prejetje injekcij(e) hialuronske kisline. Uporabljamo le dolgo delujoče preparate, ki delujejo tudi več kot 3 leta. Zdravljenje običajno končamo še z ustrezno okrepitvijo mišic, ki jo izvajamo pod vodstvom kineziologa ali osebnega trenerja.
POLEG VSEGA DELA, KI GA OPRAVLJATE KOT ZDRAVNIK, STE TUDI MODERATOR NA FORUMU MED.OVER.NET. OD KOD ENERGIJA IN MOTIVACIJA ZA VSE TO?
Kot moderator na portalu Med.Over.Net sem začel sodelovati na samem začetku delovanja portala. Zaradi številnih vprašanj je delo občasno kar zahtevno in zamudno. Zato se zgodi, da na vprašanja ne morem odgovoriti v istem dnevu, si pa za to vsekakor prizadevam. Čas za odgovarjanja na vprašanja na Med.Over.Netu in na elektronsko pošto poskušam najti med prekinitvami v rednem delu.
MED KOLEGI STE ZNANI IN CENJENI KOT ODLIČEN STROKOVNJAK, CENIJO PA VAS TUDI VAŠI PACIENTI. KAKO STE TO DOSEGLI?
Ves čas sem se trudil, da dam pacientu v procesu zdravljenja vse znanje in energijo, ki ju premorem. Mislim, da je to rezultat tega. Sicer sem na začetku svoje poklicne poti veliko časa in energije vložil v izobraževanje, tako doma kot v tujini. Predvsem v tujini sem pridobil veliko dodatnega znanja. Nekje sem slišal, da če je delo tudi človekovo poslanstvo, ga to polni z energijo. Občutek imam, da je medicina res moje poslanstvo.
ZDRAVNIŠKI POKLIC JE V PRVI VRSTI PRAV GOTOVO POSLANSTVO. ALI STE ZAČUTILI NOTRANJI KLIC, DA BI BILI ZDRAVNIK, ALI VAS JE KDO NAVDUŠIL ZA ZDRAVNIŠKI POKLIC? KAKO STE SE ODLOČILI ZA TO? KAKO VAŠE POSLANSTVO SPREJEMA VAŠA DRUŽINA?
Glede družine je ta zaradi tega poslanstva zagotovo prikrajšana, saj sem manj z družino, kot bi zelo verjetno bil v kakšnem drugem poklicu.
Kaj me je navdušilo za zdravniški poklic? Rodil sem v družini, kjer je bil oče zdravnik, mama pa psihologinja. Starši so si želeli, da bi postal pianist. V začetku se je vse razvijalo v to smer. Ko sem moral sprejeti odločitev, ali grem na Akademijo za glasbo ali ne, pa sem se odločil, da ne grem. Ker sta me vedno zanimali matematika in fizika ter zaradi navdušenja na informativnem dnevu, sem se vpisal na študij elektrotehnike. Še pred začetkom študija sem moral oditi na služenje vojaškega roka. Tam sem služil skupaj s strojnim inženirjem, ki mi je veliko pripovedoval o svojem delu. V delu, ki mi ga je orisal, se nisem našel, zato sem se odločil za študij medicine, ki mi je bil preko očeta že nekoliko znan. Še med služenjem vojaškega roka sem nato opravil sprejemne izpite in se vpisal na študij medicine v Ljubljani.
Kaj pa je bilo tisto, kar me je za to navdihnilo? Odločilni dejavnik je bil vzgled očeta, zdravnika kirurga, dolgoletnega predstojnika Travmatološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, ki ga kot velikega strokovnjaka in človeka globoko spoštujem.
ALI USPETE LOČEVATI MED POKLICNO IN ZASEBNO SFERO IN KAKO POSKRBITE ZA SPROSTITEV?
Ločitev poklicnega in zasebnega življenja je težavna. Me pa na ločevanje poklicne in zasebne sfere pogosto opozarja žena, za kar sem ji vedno bolj hvaležen.
KJE VAS BRALCI NAŠEGA SPLETNEGA PORTALA TARAJA LAHKO NAJDEJO?
Najdejo me na internetnem naslovu www.arthron.si, na elektronskem naslovu: info@arthron.si, na portalu med.over.net in po predhodnem dogovoru na telefonu 041 654 330 v mojih ambulantah v Ljubljani (ARTHRON KLINIKA, Ambulanta Ljubljana, Ukmarjeva 2) in v Mariboru (ARTHRON, Ambulanta Maribor, Lavričeva 1a).
ZAHVALJUJEMO SE ZA ČAS, KI STE SI GA VZELI ZA NAS IN NAŠE BRALCE TER VAM ŽELIMO ŠE VELIKO POSLOVNIH IN OSEBNIH USPEHOV TER VSE DOBRO!
Hvala enako.
