Fotografije: Društvo Pravo za vse
Jezikovni pregled: Mojca Blažej Cirej
Avtor: Informativni klub Taraja
Intervju Društvo Pravo za vse
Pogovarjali smo se z g. Žigom Cvetkom, magistrom prava, predsednikom Društva Pravo za vse.
Vaše društvo je humanitarne narave. Kaj je spodbudilo vašo odločitev, da delujete v humanitarnem društvu? Ste začutili kakšen notranji klic? Ste morda že po naravi empat?
Jaz osebno sem v tem projektu prepoznal nekaj posebnega, energijo, ki je združevala teoretično s praktičnim.
Ideja se je začela razvijati iz čistega miru – takrat še študentov prava in nato smo se počasi združevali. Bistvo te ideje je, da družbi nekaj dajemo. To je naše poslanstvo. Tudi ko sem se zaposlil, sem ostal v društvu in še vedno vztrajam, ker se mi zdi, da je pomembno, da se pravno znanje razširi, in da so ljudje ozaveščeni, da razumejo svoj pravni položaj. S širjenjem znanja pa prispevamo tudi k višji pravni kulturi.
»Na splošno dejansko pomagamo vsakemu posamezniku pri razreševanju zagat, v katerih se znajde, kar pa mu ne predstavlja nobenih finančnih stroškov. To pomeni, da je naš glavni namen, da osrečujemo ljudi. Marsikdo se vrne k nam potem, ko je dobil nasvet, napišejo nam pohvalo, zahvalo, in to je za nas tista glavna nagrada, s katero smo dejansko nagrajeni. Ja, to je tisto, kar nas žene naprej. «
ŽIGA CVETKO, magister prava in predsednik Društva Pravo za vse
Zadnja leta ste tudi predsednik društva, kar je zelo odgovorna naloga. Kako zmorete opravljati vse naloge poleg redne službe? Vam ostane še kaj prostega časa?
Predsednikovanje društva sem prevzel leta 2020. Takrat sem bil že zaposlen. Društvu pa sem se pridružil že leta 2016, ko sem bil še študent. Obveznosti so se mi tako na zasebni kot tudi na društveni ravni samo še povečale, vendar mi še ostaja dovolj časa za vse. Treba je znati razporejati čas in gre. Je pa res, da vsak član v društvu na neki točki začuti, da ne more več dati tistega maksimuma, zato se tudi zgodi neka naravna selekcija, kar je povsem normalno. Ampak to se vedno nadomešča. Trenutno društvo šteje 34 članov, kar pomeni, ko nekdo odide, pridejo novi, in to je nekaj, kar je zelo pomembno, da se zagotavlja neka konstantnost.
S čim si polnite baterije? Se morda ukvarjate s kakšnim športom?
Načeloma profesionalno ne. Rad pa kolesarim, tečem, hodim v hribe. Trudim se tudi, da grem vsak dan na en krajši ali daljši sprehod, ker je pomembno, da je telo v gibanju zato, ker je bil človek narejen za gibanje in ne za sedenje.
Kdaj je društvo nastalo in od kod ideja za nastanek?
Neformalno je društvo nastalo že leta 2012, ko so se študentje prava Univerze v Mariboru združili. To je bilo ravno v času krize po letu 2009. Takrat se je večina študentov, ki so študirali pravo ali pa tudi druge smeri, soočala z neko stisko, saj je bilo v tistih letih skoraj nemogoče dobiti pripravništvo ali/in službo. Če ob vstopu na trg dela nimaš prakse, je zelo težko, da boš prepoznan kot dober kader. Zato je eden od razlogov, da se je ustanovilo društvo, tudi ta, da so potem študentje dobili stik s pravimi primeri iz prakse z vprašanji ljudi. To je tudi tisto, s čemer se potem ukvarjaš.
Kaj je osnovni namen vašega društva in katere glavne naloge ste si zadali?
Osnovna namena sta v bistvu dva. Prvi je splošno populacijo na nek način izobraziti v različnih pravnih tematikah, na različnih pravnih področjih. Zato tudi pišemo članke, objavljamo pa tudi tedenske nasvete. Na drugi strani pa ljudem v konkretni stiski pomagamo s pravnimi nasveti prek spleta in prek štirih pravnih klinik.
Ali sodelujete pri kakšnih projektih in kateri so to?
Da, sodelujemo z varuhom človekovih pravic pa tudi s SOS telefonom. Pri varuhu na način, da se naši člani udeležujejo obiskov varuha v različnih ustanovah, kot so zapori, domovi za starejše občane in drugi zavodi, v katerih se ugotavlja, ali so izpolnjeni vsi zakonsko določeni normativi.
S SOS telefonom pa smo začeli sodelovati letos na njihovo pobudo. SOS telefon namreč nudi pomoč ženskam v primeru nasilja v družini, in ker so potrebovali svetovalko, smo jim jo tudi zagotovili.
Ali sodelujete z drugimi društvi?
Da, sodelujemo tudi z drugimi društvi, kot sem že omenil: SOS telefon, Zvezo invalidskih društev ILCO, pa tudi z Informativnim klubom Taraja, ki deli naše članke na svojem spletnem portalu Taraja.
Vaše društvo ima status humanitarne nevladne organizacije v javnem interesu. Kaj ste s tem statusom pridobili in kaj to pomeni za uporabnike?
Za nas to pomeni predvsem neko priznanje, da to, kar delamo, prizna tudi država, s tem, ko nam je ta status podelila. Z vidika uporabnikov načeloma ta status ne pomeni nobene razlike, ker smo že pred letom 2016, preden smo dobili ta status, opravljali enako delo, kot ga opravljamo zdaj. Za sam naziv humanitarna organizacija, ki smo ga imeli prej tudi v imenu, pa smo ugotovili, da mogoče ne sodi najbolj v koncept pravnega svetovanja, ker ljudje pod to besedo razumejo nekaj čisto drugega. Zato smo se preimenovali v Društvo Pravo za vse. Status humanitarnega društva v javnem interesu pa nam omogoča tudi to, da nam ljudje lahko namenijo 1 % dohodnine.
Kdo vse so vaši člani, so to pravniki ali tudi drugi poklici?
V društvu smo samo pravniki, ker je naša dejavnost pravno svetovanje. Nobene druge oblike svetovanja ne nudimo, zato drugih profilov verjetno to niti ne zanima, niti jih ne iščemo.
Domnevamo, da vsi delate izključno kot prostovoljci, in nas zanima, ali so vaši člani zainteresirani za opravljanje tega dela, torej ali jih težko pridobite?
V društvu ni zaposlen nihče, pa tudi nobenih plačil ni. Opravljanje tega dela zanima predvsem študente. Vedno je naval študentov. V manjšini pa se prijavljajo tudi ljudje, ki so že zaposleni v pravosodju. Je pa to redko. Preden lahko pride v društvo, je vsak kandidat podvržen preizkusu. To pomeni, da dejansko reši najmanj tri primere. Skozi te tri primere ocenimo, če je primeren za nas. V šestih mesecih poizkusnega obdobja pa se izkaže tudi, kakšna oseba je, kajti to je le društvo, in mi stremimo k temu, da si pomagamo tudi izven tega, torej da tvorimo prijateljsko skupnost.
Ali so vaše usluge brezplačne ali plačljive?
Naše usluge so brezplačne.
Na čem vse slonijo vaši pravni nasveti?
Na pravnem naziranju, kar vsebuje tako zakone, podzakonske akte, konvencije, vse pač, kar pride v konkretnem primeru v poštev. Če je treba, se seže tudi po literaturi, odvisno od težavnosti primera. Predvsem pa slonimo na sodni praksi, ki je nuja vsakega pravnika, da jo pozna, spremlja in uporablja. Prek sodne prakse se pravo dejansko razvija. Mnogo odgovorov je dejansko možno najti v sodni praksi.
Poznavanje človekovih pravic pa tudi dolžnosti je izrednega pomena. Čas coronavirusa je pokazal, da smo ljudje na tem področju zelo podhranjeni. Ali morda nudite kakšna izobraževanja za uporabnike?
Med delovanjem društva smo že organizirali brezplačne delavnice, oziroma smo sodelovali s Pravno fakulteto v Mariboru, kjer smo jim v okviru enega predmeta posredovali naša že rešena vprašanja in potem so se študenti ukvarjali s temi vprašanji. Predstavili smo jim tudi društvo, način dela in podobno. Bolj konkretno pa smo sodelovali z Zvezo invalidskih društev ILCO Slovenije, za katere smo že trikrat, za tri njihova društva, izvedli predavanja na temo zakonitega dedovanja in oporoke.
Kako lahko uporabniki dostopajo do vaših uslug in kje vse vas lahko najdejo?
Do nas lahko uporabniki dostopajo prek naše spletne strani www.pravozavse.si, imamo tudi e-poštni naslov odgovor@pravozavse.si. Aktivni smo na Facebooku in Instagramu. Načeloma pa smo dostopni tudi v štirih krajih, in sicer v Ravnah na Koroškem, Mariboru, Ptuju in Črenšovcih prek pravnih klinik. To pomeni, da smo na teh štirih lokacijah glede na objavljene termine na naši spletni strani dostopni ljudem, da se pridejo pogovorit, zastavit vprašanje osebno. Za razliko od spletnega svetovanja, kjer dobijo samo pisno mnenje. Enim ljudem je ljubše eno, drugim pa drugo.
Ali lahko uporabnike zastopate tudi na sodišču?
Ne. Od nas uporabnik ne dobi nič drugega kot na kliniki ustno mnenje, na spletnem svetovanju pa naše pisno mnenje, ki je anonimno. To pomeni, da ne nadomeščamo dela odvetnikov, notarjev, ampak nudimo res samo tisto osnovno pravno informacijo, da se ljudje znajo obrniti naprej, da lahko ocenijo svoj položaj, ali je sploh smiselno, da stopijo do odvetnika ali ne. Marsikoga je namreč strah stopiti do odvetnika, zato pri nas poišče tisto prvo informacijo. Potem pa nadaljuje pot ali pa tudi ne. To nam niti ni poznano, in tudi če ljudje sprašujejo po nekem konkretnem odvetniku ali notarju, mi teh informacij ne dajemo. Vsakega napotimo na spletno stran odvetniške zbornice, kjer je imenik in si lahko poiščejo kogarkoli želijo.
Koliko časa mine v povprečju, da uporabnik dobi vaš odgovor, če ga zastavi v vašem spletnem portalu?
Približno štirinajst dni do tri tedne. Trudimo se, da uporabniki odgovore dobijo čimprej.
Ali razmišljate še o kakšni širitvi, morda v Ljubljano?
Ta duh po širitvi je prisoten že dalj časa, vendar smo odvisni od nekoga, ki nam bo dal prostor v uporabo popolnoma zastonj. To pomeni, da nam prostore z računalniki in dostopom do interneta za vse štiri zgoraj omenjene pravne klinike omogočajo občina Ravne na Koroškem, občina Ptuj, občina Črenšovci in Univerza v Mariboru, za kar se jim v imenu našega društva lepo zahvaljujemo.
Torej ta duh, da bi se razširili v Ljubljano, je bil v bistvu skoraj vedno prisoten, vendar so do nedavnega obstajale neke ovire zato, ker je večina članov s štajerskega konca. V zadnjem času pa opažamo trend, da so se tudi študentje oziroma pravniki iz Osrednje Slovenije prepoznali v tem, kar mi delamo, in smo dobili tudi par članov, ki so iz območja Osrednje Slovenije, tako da bi zdaj počasi lahko zagotovili kader tudi tam. Vendar trenutno nimamo zagotovljenih prostorov.
V Informativnem klubu Taraja upamo, da se brezplačni prostori za vas najdejo tudi v Ljubljani, saj menimo, da opravljate plemenito delo, za katerega vam ob tej priložnosti iskreno čestitamo. Želimo si, da bi čim več ljudi in društev delovalo na vaš način. Zahvaljujemo se vam za čas, ki ste si ga vzeli za pogovor z nami, in vam želimo vse dobro!
STIKI DRUŠTVA PRAVO ZA VSE:
e-pošta: odgovor@pravozavse.si
https://www.pravozavse.si/o-nas/drustvo/
https://www.pravozavse.si/projekti/arhiv-clankov/
https://www.pravozavse.si/zastavi-vprasanje/
LOKACIJE IN OKVIRNI DELOVNI ČAS PRAVNIH KLINIK:
MARIBOR
Od oktobra 2018 nas v Mariboru najdete na novi lokaciji, in sicer na naslovu Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Miklošičeva dvorana. Čas svetovanja je vsako prvo in drugo sredo v mesecu od 16.30 do 18.00. Pravna klinika je lahko dostopna tudi invalidom.
RAVNE NA KOROŠKEM
Svetovanje poteka v društvenih prostorih nad Havano Ravne, Prežihova ulica 7, 2390 Ravne na Koroškem. Svetovanje je tako vsako prvo soboto v mesecu od 10:00 do 12:00. Pravna klinika ni dostopna invalidom, zato v primeru, da bi si želeli pravni nasvet od naših svetovalcev na kliniki, svetujemo, da nas kontaktirate prek e-maila ali prek Facebooka in dogovorili se bomo za možnost svetovanja.
ČRENŠOVCI
Od novembra 2018 nas ponovno najdete tudi na Pravni kliniki v Črenšovcih, in sicer v prostorih občine, na naslovu Prekmurske čete 20, 9232 Črenšovci. Dosegljivi smo vsako prvo in tretjo soboto v mesecu med 10:00 in 11:30. Tudi Pravna klinika v Črenšovcih ni dostopna za invalide, zato svetujemo, da nas za možnost svetovanja kontaktirate prek e-maila ali prek Facebooka.
PTUJ
Od 15. januarja 2020 nas najdete tudi na Pravni kliniki na Ptuju, in sicer v prostorih občine, na naslovu Mestni trg 1, 2250 Ptuj. Na kliniki nas najdete vsako prvo soboto v mesecu od 10:00 do 12:00. Pravna klinika je dostopna tudi invalidom, morajo pa invalidi za vstop uporabiti ločen vhod. Svetujemo, da se predhodno obrnete na nas in nam sporočite svojo namero obiska, da vam bomo dostop lažje omogočili.
