Kaj je pravzaprav travma?

Travma je beseda, ki se v vsakdanjem jeziku uporablja precej široko. Običajno jo ljudje uporabljamo za opredelitev zelo stresnega dogodka ali težke izkušnje. Ko govorimo o travmi v kliničnem smislu, to povezujemo z dogodkom, ki je posamezniku popolnoma presegel sposobnost obvladovanja. Lahko jo doživimo v številnih različnih okoljih. Lahko je to domače okolje, šola, delovno mesto, širša skupnost, narava ali na vojnem območju. Dogodek je opredeljen kot travmatičen glede na posameznikovo subjektivno izkušnjo, ne glede na dogodek sam. Dve osebi lahko doživita isti dogodek, pri katerem lahko ena ostane hudo travmatizirana, druga pa tako rekoč relativno brez posledic. Zato je travma pravzaprav tisto, kar se zgodi v nas samih kot posledica nekega zunanjega dogodka, kar se zgodi na ravni telesa in se zgodi na ravni psihe (Benazzo M. in Z., 2021).

V kliničnem smislu obstajata dve glavni kategoriji travme: tip 1 in tip 2. Tip travme 1 se nanaša na enkratne travmatične dogodke, ki se zgodijo v življenju nepričakovano. Lahko jih imenujemo tudi velika T travma, šok ali akutna travma. Stanje, povezano s travmo tipa 1 ali veliko T travmo, je posttravmatska stresna motnja. Primeri travme tipa 1 lahko vključujejo hudo bolezen ali poškodbo, travmatično izgubo, nasilni napad, rop, biti žrtev ali priča nasilju, prometna nesreča, hospitalizacija, porod, priča naravni katastrofi, spolni napad in še mnogo drugega (Klemenčič Rozman, 2021).

Travma tipa 2 pa velja za kompleksno ali razvojno travmo, travmo izkušeno v otroštvu ali zgodnjih fazah razvoja. Gre za ponavljajočo se travmo, ki se ponavlja v določenem časovnem obdobju in je pogosto del medosebnega odnosa, v katerem se posameznik počuti ujetega bodisi čustveno ali fizično. Stanje, povezano s travmo tipa 2, je kompleksna posttravmatska stresna motnja. Primeri travme tipa 2 vključujejo čustveno zlorabo v otroštvu; nasilje v družini; zanemarjanje; zapuščenost; zlorabe s strani bratov ali sester; ustrahovanje doma, v šoli ali na delovnem mestu; spolno zlorabljanje in še mnogo drugega (Klemenčič Rozman, 2021).

Prav tako je pri vsem tem pomembno omeniti tudi zgodovinsko, kolektivno ali medgeneracijsko travmo, za katero so značilne psihološke, čustvene ali zdravstvene težave, ki lahko prizadenejo različne skupnosti, kulturne skupine in generacije. Primeri zgodovinske, kolektivne in medgeneracijske travme vključujejo rasizem, suženjstvo, genocid, vojno ali tudi prisilno odstranitev iz družine ali skupnosti (Klemenčič Rozman, 2021).

Pogosto spregledana je prenesena ali sekundarna travma, ki se lahko pojavi, ko nekdo govori z nekom, ki je doživel travmo ali je bil priča travmi iz prve roke. Oseba, ki posluša, lahko doživi sekundarno travmo in doživi simptome, ki jih je doživela oseba, ki travmo razlaga. Tovrstna travma je predvsem značilna pri poklicih pomoči in podpore, kot so policija, reševalci, gasilci, terapevti in podobno (Klemenčič Rozman, 2021).

˝Mala t˝ travma pa velja za manj izrazito, posledično se o njej manj pogosto razpravlja. Male t travme so izkušnje, ki so del vsakdana in veljajo za pričakovani del življenja. Lahko pa so za nekatere ljudi tudi zelo travmatične. Primeri tovrstne travme so lahko izguba ljubljene osebe, selitev v novo hišo, izguba službe in podobno (Klemenčič Rozman, 2021).

Travma se v telesu zadržuje na različne načine, njen najgloblji vpliv pa je v načinu, kako vpliva na odziv živčnega sistema, saj povečuje naše tveganje za razvoj avtoimunskih bolezni, kroničnih bolezni in drugih, od srčnih bolezni do raka (Benazzo M. in Z., 2021). Reakcije so lahko takojšnje ali zapoznele. Odzivi se lahko razlikujejo po resnosti in lahko vključujejo široko paleto vedenj in odzivov, ki jih bomo podrobneje predstavili v našem naslednjem članku. 

Viri in literatura:
Benazzo, M. in Z. (producenta / režiserja). (2021). The wisdom of trauma 
United States: Science and Nonduality.
Klemenčič Rozman, M. (2021). Sodobni pedagoški pristopi, ki upoštevajo spoznanja o travmi.

Vir: http://www.beliobroc.si/novice-in-dogodki/kaj-je-pravzaprav-travma