Udobno se namestimo v sedečem položaju s sproščeno, vendar vzravnano hrbtenico. Večkrat globoko vdihnemo in izdihnemo. Zapremo oči in svojo pozornost osredotočimo navznoter, v srce in začutimo ritem srca. Večkrat vdihnemo in izdihnemo v srce. Nekaj trenutkov smo s pozornostjo v srcu in opazujemo dogajanje v njem. Nato s pozornostjo potujemo po delih telesa in z vdihi in izdihi sproščamo napetosti v telesu. Začnemo na nogah. Osredotočimo se na podplate in jih sprostimo, nato na noge in jih sprostimo. Premaknemo se v medenico in jo z vdihom in izdihom sprostimo, nato nadaljujemo s trebuhom, prsnim košem, hrbtom, sprostimo roke in ramena, vrat in glavo. Osredotočimo se na celo telo, globoko vdihnemo in izdihnemo skozi vso kožo. Telo je sproščeno. Dihamo počasi in enakomerno.
Za nekaj trenutkov se zopet osredotočimo na srce in od tam s pozornostjo potujemo po hrbtenici navzdol, vse do presredka. Tam najdemo vhod v svojo maternico, ne glede na to ali smo moško ali žensko telo. Znotraj maternice najdemo prijetno intimno zatočišče, naročje varnega objema, namestimo se v udobnem naslonjaču, ki ga najdemo v tem prijetnem okolju. Nekaj časa počivamo v naslonjaču. Navdaja nas notranji mir, občutek varnosti in miline. Resnično se počutimo doma.
Pred nami se razgrne oder. Nanj prikličemo svojega notranjega moškega. Prosimo, da se pokaže tak, kakršen je v tem trenutku. Opazujemo ga, opazujemo naše občutke, misli, zaznave. Ne presojamo, samo zaznavamo. Zavedamo se svojega odnosa do notranjega moškega. Prosimo ga, da naj nam odpusti, če smo ga kadarkoli prizadeli, zanikali ali zatajili. Povemo mu, da mu tudi mi odpuščamo, če nas je kdaj zapustil, zanikal ali prizadel. Sprostimo vse notranje napetosti v povezavi z notranjim moškim. V tem trenutku notranje tišine sprejemamo svojega notranjega moškega. Prosimo moškega v sebi, da počaka v ozadju odra.
Na oder prikličemo svojo notranjo žensko. Naj se pokaže kakršna je v tem trenutku. Opazujemo jo, opazujemo naše občutke, misli, zaznave. Ne presojamo, samo zaznavamo. Zavedamo se svojega odnosa do notranje ženske. Prosimo jo, da naj nam odpusti, če smo jo kadarkoli prizadeli, zanikali ali zatajili. Povemo ji, da ji tudi mi odpuščamo, če nas je kdaj zapustila, zanikala ali prizadela. Sprostimo vse notranje napetosti v povezavi z notranjo žensko. V tem trenutku notranje tišine sprejemamo svojo notranjo žensko.
Na oder prikličemo moškega in žensko. Naj si stojita drug drugemu nasproti, naj se držita za roke in si gledata v oči. Drug drugemu povesta, da se sprejemata takšna, kakršna sta v tem trenutku. Odpuščata si vse zamere in nesoglasja, se poslušata in med seboj sodelujeta.
Primeta se za roke, obrnjena proti našemu srcu. Dovolimo, da z roko v roki vstopita v naše srce, kjer združeno delujeta. Kar ženska ustvari navznoter, moški udejani navzven. Pomirjeni v svojem srcu razpustimo vse podobe, razpustimo oder in se zavedamo svojega naslonjača in naše maternice. Počivamo nekaj trenutkov.
Z vso pozornostjo zapustimo svoje varno zatočišče in se premaknemo do srca, začutimo srce in njegov ritem, začutimo telo, glavo, vrat, ramena in roke, prsni koš, hrbet, trebuh, začutimo medenico, noge, podplate, začutimo tla pod seboj, pozornost razširimo na celo telo, naredimo nekaj vdihov in izdihov in počasi zaključimo meditacijo.