Splošna uredba o varstvu podatkov (ang. General Data Protection Regulation, v nadaljevanju: GDPR) je začela veljati 25. maja 2016, uporablja pa se od 25. maja 2018 in nadomešča vse določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1) . Ta se uporablja le v delu, ki ga GDPR ne ureja.
Varstvo osebnih podatkov v zdravstvu Read More »
Zdravstvena oskrba je temeljna pravica vsakega posameznika, ki jo v Sloveniji zagotavlja javni zdravstveni sistem. To izhaja iz 51. člena Ustave RS,[1] ki določa, da ima vsakdo pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon, in da nikogar ni mogoče prisiliti v zdravljenje, razen v primerih, določenih z zakonom.
Pacientove pravice – kaj morate vedeti, ko obiščete zdravnika? Read More »
Etažna lastnina je posebna oblika lastništva nepremičnine, pri kateri ima vsak lastnik izključno lastninsko pravico na posameznem delu stavbe (npr. stanovanju ali poslovnem prostoru) in hkrati solastninsko pravico na skupnih delih iste stavbe. Posamezni del mora biti samostojna funkcionalna celota, primerna za samostojno rabo (stanovanje, lokal ipd.). Solastninski delež na skupnih delih (npr. stopnišče, streha, fasada, hodniki, dvigalo, zemlja pod stavbo) je neločljivo povezan z lastnino posameznega dela – ni se mu mogoče odpovedati, niti ni mogoč fizični razdelek skupnih delov.1
Etažna lastnina in vpis v zemljiško knjigo Read More »
Pokojninski sistem je eden ključnih stebrov socialne varnosti in je kot tak varovan že v 50. členu Ustave Republike Slovenije. Pokojninski sistem posamezniku zagotavlja finančno stabilnost po zaključku delovne dobe. Slovenija imapokojninski sistem, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti, kjer delovno aktivni od svojih plač plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S temi prispevki se potem financirajo pokojnine obstoječih upokojencev.
Vodnik po pokojninskem zavarovanju Read More »
Ali sem kazensko in civilno odgovoren šele tedaj, ko postanem polnoleten? V družbi pravniki nemalokrat zasledimo različne interpretacije kazenske ali deliktne odgovornosti mladoletnikov. Pogosto vlada napačna predstava, da oseba postane kazensko in civilno odgovorna šele z dopolnjenim 18. letom. Tematika kazenske in civilne odgovornosti je predvsem v zadnjem času še posebej aktualna, saj se med mladimi (predvsem osnovnošolci in srednješolci) pojavljajo različne vrste nasilja, ki so v preteklosti že prerasle v tragedije.
Kazenska in civilna odgovornost s poudarkom na odgovornosti mladoletnikov Read More »
Bolniška odsotnost delavca predstavlja pomemben izziv sodobnih organizacij, saj vpliva na produktivnost, organizacijsko učinkovitost in stroške dela. V strokovni literaturi se bolniška odsotnost obravnava kot posebna oblika absentizma, ki je praviloma legitimna in utemeljena, vendar lahko v določenih primerih odpira vprašanja zlorab ali nespoštovanja režima zdravljenja.
Ali lahko delodajalec zakonito spremlja bolniško odsotnost delavca? Read More »
Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov je temeljna pravica. Že Listina Evropske unije o temeljnih pravicah[1] v členu 8(1) in Pogodba o delovanju Evropske unije[2] v členu 16(1) določata, da ima vsakdo pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanj nanašajo. Osebni podatki so del posameznikove zasebnosti in kot take jih varujejo uredbe, zakoni in druga pravila, predvsem pa Splošna uredba o varstvu podatkov[3] (ang. »GDPR«) ter Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).[4]
Zasebnost delavca v delovnih razmerjih Read More »
Kljub vsakodnevni uporabi pojmov (ne)enakopravnost, (ne)enakost in diskriminacija je tako v laični kot tudi strokovni javnosti zaslediti številne nejasnosti glede pomena in uporabe teh izrazov.
KDAJ GOVORIMO O DISKRIMINACIJI? Read More »
Pogodba o zaposlitvi je lahko sklenjena za določen ali nedoločen čas. V kolikor gre za pogodbo za določen čas, ta preneha s potekom časa za katerega je sklenjena ali s potekom razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Pogodbeni stranki se lahko o prenehanju pogodbe o zaposlitvi tudi sporazumeta, ali pa pogodba preneha, ko so izpolnjeni drugi z zakonom določeni razlogi.
Kako lahko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi? Read More »
Državni zbor je sprejel novelo Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju: ZVPot-1), ki implementira tri nove evropske direktive iz področja varstva potrošnikov, prav tako prenaša vsebino Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (v nadaljevanju: ZVPNPP). ZVPot-1 se začne uporabljati 26. 1. 2023, do tega datuma in za vse posle, sklenjene pred tem datumom, se bo še vedno uporabljal Zakon o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju: ZVPot).
Poleg sprememb nekaterih dosedanjih določb in novosti, ki jih prinaša, ZVPot-1 je nomotehnično bolj urejen in navadnim potrošnikom bolj »prijazen« od prejšnjega zakona.
Novi Zakon o varstvu potrošnikov, kaj se je spremenilo? Read More »