Klub Taraja

startup, business, people-849804.jpg

Poskusno delo

Leave a Comment / Pravni nasveti /

125. člen ZDR-1 določa, da se lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu. Pri tem je namen poskusnega dela ta, da delodajalec preizkusi ali je delavec usposobljen in ali ima zadostna znanja za opravljanje delovnih nalog, ki so določene s pogodbo o zaposlitvi. Namen poskusnega dela je tako preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, torej preizkus, ali je delavec, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje predpisane izobrazbe in delovnih izkušenj, v praksi sposoben opravljati delo in ustreza pričakovanjem delodajalca ali je njegovo delo v skladu z utemeljenimi standardi, ki jih zasleduje delodajalec.

Poskusno delo Read More »

Intervju Miha Rednak – življenje na gumah

Leave a Comment / TaIntervju /

Miha, zaradi cerebralne paralize si na invalidskem vozičku, kar pa ti ni preprečilo postati
diplomant ruskega jezika, celo plesalec in športnik, ki je kot državni reprezentant v plesu
dosegel velike uspehe in osvajal zlate medalje tudi na mednarodnih tekmovanjih tako v
standardnih kot latinskoameriških plesih. Postal si celo državni prvak v latinskoameriških
plesih, kar je res velik uspeh. Še plešeš? Kaj ti pomenita ples in šport?

Intervju Miha Rednak – življenje na gumah Read More »

Fibromialgija v življenju in umetnosti Fride Kahlo

Leave a Comment / TaKultura, TaSociala /

Fibromialgijo, zahrbtno nevidno bolezen, ki naj bi jo imela tudi mehiška slikarka Frida Kahlo,
so dolgo povezovali s hipohondrijo in depresijo. Vse je v vaši glavi! To je stavek, ki so ga bolniki s fibromialgijo v preteklosti pogosto slišali od zdravnikov,
saj ti bolezni dolgo niso priznavali in marsikje je še danes tako in to kljub temu, da je fibromialgija že
poltretje desetletje opredeljena kot funkcionalni bolečinski sindrom, ki sodi v skupino zunajsklepnega
revmatizma (mišice, kite in vezi) in je lahko enako huda kot na primer revmatoidni artritis.

Fibromialgija v življenju in umetnosti Fride Kahlo Read More »

PODEDOVANE DRUŽINSKE TRAVME: Mark Wolynn

Leave a Comment / Knjiga /

Depresija. Anksioznost. Kronične bolečine. Fobije. Obsesicne misli. Vzroki teh težav morda ne ležijo v
naših življenjskih izkušnjah ali v kemičnem neravnovesju v možganih, ampak v življenju naših staršev,
starih staršev in celo prastarih staršev. Najnovejše znanstven raziskave namreč dokazujejo, da se
travmatične izkušnje lahko prenašajo skozi generacije.

PODEDOVANE DRUŽINSKE TRAVME: Mark Wolynn Read More »

people, homeless, male-850097.jpg

Kaj so to socialne pravice

Leave a Comment / TaSociala /

Socialne pravice so pravice, ki zagotavljajo državljanom določene socialne in ekonomske ugodnosti, ki so
potrebne za dostojno življenje in vključenost v družbo. Te pravice se razlikujejo od političnih in civilnih
pravic ter poudarjajo skrb za socialno blaginjo in enakost med ljudmi. Socialne pravice se običajno
zagotavljajo v okviru socialne politike države in so namenjene izboljšanju življenjskih pogojev ljudi, zlasti
tistih, ki so socialno ogroženi.

Kaj so to socialne pravice Read More »

ŽIVLJENJE – SMRT – ŽIVLJENJE: Adrian P. Kezele

Leave a Comment / Knjiga /

Razmislite o naslednjem: poleg rojstva je smrt edina izkušnja, ki jo bo doživel vsak človek! Vse drugo, vse
kar sledi rojstvu -življenjske okoliščine, dogodki, izkušnje, itd. -, lahko preskočite, razen smrti. Nekateri
ljudje nikoli ne bodo izkusili topline družinskega doma. Nekateri ne bodo nikoli doživeli ljubezni. Nekateri
nikoli ne bodo imeli otrok, nikoli ne bodo bolni, nikoli ne bodo leteli z letalom, plavali v morju, prebrali
knjige, imeli veliko denarja, se vzpeli na goro, obiskali Indije … Zamislite si, kar si želite, a vsaka izkušnja
je le možnost, ni gotovost. Vsaka, razen smrti. Smrt bomo doživeli vsi. Če je tako, potem bi nas morala
zanimati. Morali bi poskrbeti, da izvemo vse, kar se lahko ve o edini skupni izkušnji, ki čaka vsakega
človeka.

ŽIVLJENJE – SMRT – ŽIVLJENJE: Adrian P. Kezele Read More »

photos, hands, hold-256887.jpg

Razdedinjenje in dedna nevrednost

Leave a Comment / Pravni nasveti /

Osrednji predpis na področju dedovanja v slovenskem pravnem redu je Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD),[1] ki omogoča dedovanje na podlagi zakona ali oporoke (7. člen ZD). Tako o oporočnem[2] kot o zakonitem[3] dedovanju smo v Društvu Pravo za vse že pisali, zato se bomo v tem članku podrobneje posvetili institutoma, ki dedičem preprečujeta dedovanje.

Govorili bomo o dedni nevrednosti in razdedinjenju. Uvodoma lahko izpostavimo, da pride institut razdedinjenja v poštev samo pri oporočnem dedovanju, medtem ko je dedna nevrednost lahko uveljavljena tako pri dedovanju na podlagi zakona kot tudi na podlagi oporoke (16. in 42. člen ZD).

Razdedinjenje in dedna nevrednost Read More »